Erotični filmi: Elegy (2008)
Dobrodošli v prekrasno, zelo erotično, odlično odigrano, tragično in mojstrsko parafrazo kultne zgodbe o Loliti, kjer se ostareli profesor do ušes zaljubi v svojo privlačno študentko.
Ostareli profesor David Kepesh se do ušes zaljubi v svojo študentko Consuelo.
Film, ki se gleda kot elegija
Točno tako,
Elegy, sicer grdo in po krivici prezrta mojstrovina predlanskega leta, ki bi se lahko mirne duše potegovala tudi za oskarje, se gleda kot elegija. Kot otožna pesem, kot žalostinka, kot pesnitev, kjer pesnik žaluje za nečim nepovratnim. Za nečim, kar je izgubil in ne bo nikoli več dobil nazaj. Toda šele v drugi polovici filma, v polovici, ki klišejsko, pa vendar čudovito in skrajno očarljivo parazfrazo
Lolite, kjer se ostareli profesor David Kepesh (enkratni
Ben Kingsley) zagreje za privlačno študentko Consuelo (enkratna
Penelope Cruz), dvigne visoko nad povprečje in ustvari mojstrovino. Še en prekrasen film režiserke
Isabel Coixet, ki nam je leta 2003 dala tudi nepozabni in našemu filmu podobni
My Life Without Me. Podlaga za film je knjiga Umirajoča žival enega najbolj znanih ameriških avtorjev, Philipa Rotha.
Elegy je film, ki bo navdušil tudi zelo zahtevne gledalce, ki jim nista dovolj le golota in seks.
Obožujem tvoje prekrasne prsi
“Obožujem tvoje prsi, so nekaj najlepšega, kar so videle moje oči,” dahne ostareli, pa vendar še vedno dovolj energični David Kepesh, malo Humbert Humbert, ki se prvič v življenju zaljubi do ušes. Ki ga prvič v življenju poleg telesne privlačnosti zadene tudi srce neke ženske. Resda trideset let mlajše, pa vendar dovolj inteligentne študentke, ki ga popolnoma očara. Ki postane njegova muza in življenjska družica, zavoljo katere je pripravljen pozabiti tudi na številne druge ženske in na svojo stalno ljubico Carolyn (enkratna Patricia Clarkson). “Ne lomi ga, kolega, imej jo samo za seks, ljubezen ni zate,” mu pojasni najboljši prijatelj George O’Hearn (enkratni Dennis Hopper), ki ima ženo za pogovor, ljubice pa za seks. Toda naš profesor je zaljubljen do konca in naprej. Morda celo obseden in očaran kot najstnik. Kot mladenič, ki se je zaljubil v svojo učiteljico in ne v svojo študentko. Ali še bolje, v svojo Lolito.
Odlična dramska igralka Petricia Clarkson igra profesorjevo priletno ljubico in se prvič v karieri tudi sleče pred kamero.
Vroči in pogumni seksualni prizori
Drži, vroči in dokaj pogumni prizori njunega seksa in prediger so resda malce nelagodni, saj je tudi med Benom Kingsleyjem in Penelope Cruz velika razlika v letih, toda kljub temu zmoreta pričarati zelo naravno, zanimivo ter strastno razmerje, ki mu verjamemo. In ki bi se lahko na popolnoma enak način zgodilo tudi v resnici. In potem sledi preobrat, ki erotiko spremeni v elegijo, v zares žalosten zasuk, ki vam bo v prizoru, kjer profesor Kepesh v roke vzame fotoaparat, da bi še zadnjič slikal svojo muzo, sparal srce. Tako zelo močno, da se zlepa ne boste pobrali in da vas bo metalo po stolu. Prizor je lep, očarljiv, romantičen, erotičen in eleganten, pa vendar tako zelo žalosten, da se gledalcu ulijejo solze. Da začuti trpljenje in usodo ljubimcev, ki si želita romantično komedijo, dobita pa zajebano elegijo, ob kateri bi zajokal tudi kamen. Vrhunska mojstrovina, še en My Life Without Me, ki je bil očitno preveč popoln, da bi dobil pravo distribucijo.
Penelope Cruz je vloga privlačne študentke, ki zmeša glavo ostarelemu profesorju, pisana na kožo.
Presenetljiva golota
Dejstvo, da se sleče Penelope Cruz, niti ni tako presenetljivo, saj je to doslej naredila že večkrat. Recimo v filmu
Jamon Jamon in še kje, ko zgodba nanese na ljubezen in na moške. Bolj presenetljivo je, da se sleče tudi igralka
Patricia Clarkson. Skoraj petdesetletna mojstrica dramatizacije in karakterne igre, ki tega ni storila še nikoli. To je isto, kot da bi se recimo slekla kakšna Meryl Streep. Pa ne samo slekla, tudi seksala in se brez sramu predajala mesenim užitkom. Toda pozor, tega ne počne z namenom, da bi šokirala in provocirala gledalce, to počne zavoljo zgodbe in filma, ki goloto in seks v dogajanje vkomponira izjemno naravno ter prepričljivo, se pravi tako, da verjamemo vsemu, kar vidimo.
Film je posnet po knjigi Philipha Rotha, avtorja, ki se v svojih romanih nenehno ukvarja z minevanjem in staranjem telesa, s katerim se v naši družbi ljudje ne morejo sprijazniti. Tako tudi 70-letne ženske še vedno želijo rojevati otroke. Sprašujemo se, kdaj je
ženska prestara za otroke.

































