Erotični filmi: En Soap
Na berlinskem festivalu ovenčan film, ki na poseben in erotičen način predstavi prijateljstvo samske ženske in transvestita.
Transvestit Veronica si želi spremeniti spol.
Seks za eno noč
Zelo prepričljiva Trine Dyrholm je Charlotte, ženska, ki je pravkar zapustila moža in se preselila v novo stanovanje. Uvodni prizor, kjer se to zgodi, je odličen, saj enkratno prikaže njun odnos. Njemu ni jasno, zakaj še vedno potrebuje njegovo pomoč pri prenašanju pohištva, ona pa mu predlaga celo seks brez čustev. In v bloku, kamor se preseli, živi tudi transvestit Veronica (izvrstni David Denick), ki postane njen najboljši prijatelj in zaupnik. Tudi takrat, ko se predaja strastnim eno nočnim flirtom z naključno izbranimi partnerji. Da si glavna igralka upa dovolj, vam bo jasno že pri prvem takem seksu, kjer brez sramu pokaže svoje ne več rosno mlado golo telo. Da je vsi ti hitri seksi brez obveznosti ne bodo osrečili, ni jasno le njej, ki si očitno dviguje samozavest in se čez čas celo zaljubi v Veronica. No ja, ne ravno zaljubi, zaželi si ga v postelji. Očitno zato, ker bi ga rada spreobrnila in prepričala, da naj ne gre na operacijo za spremembo spola, o kateri sanja že dolgo časa. Njuni erotični prizori so nekaj posebnega, saj se njemu vidi, da ga je sram. Da je zmede in da noče, da bi ga ženska vznemirjala, saj se je odločil za povsem drugačno življenje. Toda ker je Trine zelo vztrajna in ker se Veronica nanjo naveže tudi čustveno, med njima vendarle pride do telesnih stikov, ki pa zaradi strahu ne privedejo do penetracije, marveč le do strastnih poljubov in dotikanja njenih prsih in njegovega penisa, ki si ga prekrije s papirjem, da sploh ne bi bil opazen.
NOVO: Prva spletna enciklopedija spolnosti!
Med glavnima junakoma se razvije patološka ljubezensko seksualna romanca.
Izviren pristop podajanja zgodbe
En Soap, sicer leta 2006 posneta švedsko danska koprodukcija, nikakor ni stereotipna zgodba o še enem posebnem prijateljstvu, marveč film, ki zgodbo pelje zelo izvirno in tudi montažno povsem sveže, tudi s pomočjo domiselnih sekvenc, ki jih v takih filmih ponavadi ni. In kjer glavna junakinja fantazira o boljšem življenju. Da se prijateljstvo kmalu spremeni v patološko zvezo, kjer hoče Charlotte Veronica spraviti v posteljo, je jasno, saj veliko časa preživljata skupaj in se navežeta tudi čustveno. Kot prijatelja in kot potencialna zaljubljenca. Da je Veronica, ki ga vsak teden obiskuje tudi mama, zmeden zaradi dejstva, ker ga Charlotte privlači, pa je povsem v kontekstu njunega odnosa in samega filma, ki zleze zelo globoko v njuna karakterja. Vsekakor domiseln in drugačen film, toda žal nekoliko prehladen in prepočasen, da bi zares prepričal gledalca. Zanimiv je tudi zaplet, kjer se na prizorišče vrne mož glavne junakinje, ki jo v navalu jeze resda pretepe, toda kasneje izpove ljubezen in prizna, da jo pogreša. Charlotte si z njim privošči strastno in orgazmično noč ter mu naslednje jutro predlaga, da bi bila znova skupaj, potem pa si še v isti minuti premisli in spet razmišlja na Veronica. Zmedena ženska, seksualno odprta, toda s pomanjkanjem samozavesti in z dejstvom, da ji ni povsem jasno kaj sploh želi od življenja in ljubezni. Da film ne izpade preveč zamorjen in resen, so tukaj še komični prijemi, ki jih debitantska režiserka Pernille Fischer Christensen v dogajanje primeša povsem zadovoljivo, poznavalci filmskega manifesta Dogma, pa bodo seveda prepoznali še nekaj tipičnih atmosferskih in scenografskih prijemov.































