Erotični filmi: Fantje ne jočejo

Pozabite na zloglasno Igro solz, Fantje ne jočejo je film, ki vas bo vrgel s sedeža.

Ženske se rade oblačijo v moške

Ženske se v moške oblačijo iz več razlogov. Zaradi spleta okoliščin (recimo Barbra Streisand v filmu Yentl), zaradi gole zabave (recimo Kim Basinger v filmu Devet tednov in pol) in zaradi tega, ker nočejo biti več ženske (recimo Victoria Abril v filmu Cambio de Sexo). Naša Hilary Swank izbere tretji razlog, se iz Teene Brandon preimenuje v Brandona Teena, si čisto na kratko ostriže lase, prsi ovije v tesne povoje, v spodnje hlačke zarine nogavico ter umeten penis in se preseli v majhno mestece Falls City v Nebraski, kjer osvoji simpatično Lano, ki seveda nima pojma, da je njen novi fant v resnici čisto prava punca.

Penis je nadomestila z vibratorjem

Spomnite se filma M. Butterfly, kjer Jeremy Irons celo nekaj let ni imel pojma, da je njegova ljubica dejansko moški, ki je znal s penisom in modi narediti zelo avtentično vagino. Nekaj podobnega se gre sedaj tudi Hilary Swank, ki svojo Lano do orgazma pač pripelje z umetnim penisom, katerega v navalu njene strasti spretno potegne iz hlač in vse skupaj izvede močno realistično, se pravi tako, da se Lani niti sanja ne, kaj se v resnici dogaja. Poljubi, lizanje bradavičk in oralni seks je ne morejo izdati, svojega telesa pa seveda noče pokazati in v obrambo pač pove, da bo tudi za to prišel čas.

Lezbičen film, ki to ni

Fantje ne jočejo je torej lezbičen film? Hm, težko vprašanje, glede na to, da se ena izmed punc izdaja za fanta in v tej smeri razmišlja tudi z glavo in telesom. Je ženska, ki misli, da je moški, lezbijka? Praktično ja, teoretično pa ne, saj Hilary Swank tega ne počne namerno, marveč se kot moški tudi dejansko počuti. Režiserka Kimberly Peirce nam tako pove, da je samo ženska lahko pravi moški in da se ženska najbolj pristno zaljubi samo v moškega, ki je v resnici ženska. Podobno klasični komediji Nekateri so za vroče, kjer je Joe E. Brown Jacku Lemmonu na koncu dejal, da nihče ni popoln. Nekaj podobnega sedaj velja tudi za Lano, ki čez čas ugotovi, da je Hilary Swank ženska, a je to ne moti. Še več, končno ji lahko tudi ona vrne spolne užitke, kar pomeni, da gre za eno tistih prepovedano fatalnih ljubezni, ki se nikdar ne končajo srečno. Lana je torej lezbijka? Ne, Lana je ženska, ki je spol ne zanima več, saj jo zanimata samo še navezanost in globoka ljubezen.

Vroči lezbični prizori

Fantje ne jočejo je film, kjer ženska postane moški, da ji ne bi bilo treba jokati in film, kjer dva moška žensko, ki je postala moški, na silo spremenita nazaj v žensko, da ponovno zajoče. Tragično, brutalno, seksualno drzno, prepričljivo, na trenutke morbidno in ne boste verjeli, posneto po resničnih dogodkih, ki so se za glavno junakinjo žalostno končali že leta 1993. Takšni so tudi prizori med obema glavnima igralkama. Med Hilary Swank in Chloe Sevigny. Prva je tako daleč šla samo v tem filmu, druga pa je več kot znana prav po svoji seksuani drznosti, ki jo je potem kazala še v filmu If These Walls Could Talk. In še posebej v filmu The Brown Bunny, kjer je izvedla celo čisto pravi oralni seks. Med njima je več isker kot med moškim in žensko. In več poguma kot med moškim in žensko. Punci gresta zelo daleč. Tudi do francoskih poljubov in do lizanja prsi. Do mečkanja in seksanja z vibratorjem, tudi do orgazmov in glasnih vzdihljajev. Prav zato je sekvenca, kjer se nesramna fanta spravita na ubogo Hilary Swank tako zelo strašni. Tako zelo ogabni in tako zelo tragični.