Erotični filmi: Personal Services

Pred vami je zelo zabavna komedija, ki se spremeni v izjemno provokativno in seksualno navihano farso o dami, ki se začne ukvarjati s prostitucijo.

Zaradi revščine v prostitucijo

 »Zakaj si prišel h kurbi. Ali nimaš žene?« nekega gospoda vpraša glavna junakinja Christine Painter (Julie Walters) in dobi odgovor: «Imam, toda že 23 let nisva seksala.« To je dovolj, da se porodi ideja o bordelu, kjer Christine postane čisto prava madame. Kot Dolly Parton v filmu The Best Little Whorehouse in Texas, kot Audrey Campbell v filmu Olga's House of Shame iz leta 1964. Ker je Christine finančno popolnoma na psu, se odloči, da bo še sama poskusila s prostitucijo. Zelo hitro ji postane jasno, da je seks izjemno donosen posel, da je v mestu ogromno potrebnih moških in da za delo prostitutke ni treba imeti izklesanega telesa, marveč le zelo odprt pogled na seksualne perverzije raznih strank. Moški si pač želijo tistega, kar ne dobijo doma pri svojih dolgočasnih ženah, Christine pa se z malo domišljije in truda nauči vseh mogočih priročnih seksualnih trikov ne da bi ji bilo treba pri vsem skupaj ne vem kako trpeti. Njene stranke so predvsem starejši moški, ki si zaželijo najbolj nenavadnih spolnih želja, katere film resda pokaže dovolj drzno, a vseskozi zelo zabavno.

Zelo perverzne želje

Četudi naša Christine ni ravno najbolj izkušena v seksu, mora poskusiti šeškanje po zadnjici, dominacijo, gledanje svojih stopal in nog brez dovoljenja za dotikanje, oblačenje v šolska oblačila, gumo in ročno masažo penisa s primernimi vročimi monologi po želji stranke. Če na vse to ne bi pristala, ji posel ne bi stekel, zanimivo pa je sporočilo filma, ki nam očitno skuša reči, da moški svoje najbolj skrite fantazije ne upajo uresničiti doma, saj se bojijo kako bo nanje gledala žena. Ker je film, kot smo že dejali, komedija, so vse sekvence seksa narejena v zabavnem stilu, ki pa vendarle doseže vrhunec izprijenosti v prizoru, ko si nek možakar zaželi, da je lezbična deklica, ki ji mora Christine s prijateljico hvaliti noge. Prav ste prebrali, moški noče seksa, moški hoče le fetiš igro, kjer se našemi v lezbijko, ki jo vznemirja hvaljenje telesa.

Farsa na temo prostitucije

Personal Services, ki ga je leta 1987 posnel Terry Jones, član legendarne ekipe Letečega cirkusa Monty Python, je torej farsa o prostituciji, ki se ji močno pozna moški režiser in njegov libido, ki v sebi skriva zelo poredne želje. Glavna junakinja, ki jo odlično igra Julie Walters (lani smo jo videli v filmu Mamma Mia), se iz navadne prostitutke spremeni v čisto pravo madame in lastnico bordela, kamor hodijo dokaj ugledni starejši moški in izživljajo vse svoje potlačene, večkrat prav bolne fantazije. Film je dovolj zabaven, da ni dolgočasen, toda resni zapleti med Julie Walters in njenim očetom so povsem odveč, ker mu dajo nepotreben socialni podton, ki nekako ne paše v erotično burko. Na koncu se film žanrsko vendarle odloči za poredno atmosfero, kar je dobro, še posebej v zelo provokativnem prizoru, kjer dedek in vnuk seksata z isto prostitutko. Seveda po zaslugi Christine, ki sinu za rojstni dan omogoči izgubo nedolžnosti, njen vedno moralno osveščeni oče pa jo isti dan obišče kar v bordelu in je za spremembo ne obsoja, ampak si preprosto zaželi hitrega seksa z eno izmed njenih »cipic«. Ko nekega dne v bordel vdre policija, se Christine seveda  znajde na sodišču, kjer so vsi porotniki, vključno s sodnikom, tako ali drugače že bili njene stranke, kar je fenomenalen zaključek. In pozor, zgodba bazira na resničnem življenju znane londonske madame Cynthie Payne, ki je pri filmu sodelovala kot svetovalka. Njena mlada leta pa ste si lahko istega leta ogledali v filmu Wish You Were Here, kjer jo je upodobila Emily Lloyd.