Erotični filmi: Salon Kitty

Kultni režiser Tinto Brass tokrat pusti na cedilu ljubitelje filmov, ki se dotikajo prostitucije v času nacizma.

Zloglasni režiser Tinto Brass nam je leta 1976 postregel z zelo rezervno inačico kultnega Nočnega portirja, ki ga je veliko bolje in bolj vroče obrnil film L’ultima Orgia del III Reich iz leta 1977

Ujeta cipa in perverzni nacist

To, kar sta v filmu Nočni portir počela Dirk Bogarde in Charlotte Rampling, v filmu Poslednja nacistična orgija pa Marc Loud in Daniela Poggi, počneta sedaj v filmu Salon Kitty, v filmu zloglasnega Tinta Brassa, režiserja še bolj zloglasne Kaligule, tudi Teresa Ann Savoy in John Steiner. Ujeta cipa in nesramni nacist. Dobro, zgodba o visokem SS poveljniku Helmutu Wallenbergu (Helmut Berger), ki svoje vojake pošlje v bordel madam Kitty (Ingrid Thulin), kjer jim v sobah, v katerih se predajajo spolnim radostim s prostitutkami, potem prisluškuje in jih veselo izsiljuje ter ima pod kontrolo, resda leti dlje od povprečja. Še posebej zato, ker naj bi se zgodila tudi v resnici. Toda Tino Brass se žal zadovolji s povprečjem. Z nekaj golote, slabimi igralskimi kreacijami in zelo slabo psihološko dramatizacijo.

Za ljubitelje nacističnih seksualnih orgij

Pa vendar, Salon Kitty je kljub temu zanimiva zadeva za ljubitelje tako imenovanega nacističnega sexploitationa, se pravi žanra, kjer se slačenje, seks, sadizem in orgije ponavadi dogajajo v koncentracijskih taboriščih in v javnih hišah med drugo svetovno vojno. To so filmi, kjer zlobni nacisti ponavadi mučijo in zlorabljajo svoje ujetnice. In filmi, ki le redkokdaj presežejo klišeje golote in seksa. Če želite pravi bordel, glejte tudi Brassovo veliko bolj sočno in drzno Papriko. Če vam diši patološka in mazohistična ljubezenska zgodba, ostanite pri legendarnem Nočnem portirju in Poslednji nacistični orgiji, kjer se ljubimcema rodi celo otrok. Če vas zanimajo nacistične  seksploitacije, pa si privoščite tudi kultno Ilso in si dajte duška.