Erotični filmi: Škandalozno pero

Briljantna biografija zadnjih let Markiza de Sada, legendarnega izumitelja sadizma, ki so ga leta 1803 vtaknili v Charentonsko umobolnico, kjer je vzburjal deviško perico.

Napad na kvazi moraliste

Quills, po naše Škandalozno pero, je film, ki bi ga morali videti vsi tisti kvazi moralisti, ki trdijo, da nikoli ne seksajo, če že seksajo, pa to počnejo za zaprtimi vrati svoje obvezno zatemnjene spalnice. In ravno ti kvazi moralisti imajo doma brez dvoma de Sadovo knjigo Juliette Justine, na katero veselo masturbirajo, sanjarijo o njeni vsebini, se slinijo in se potem delajo, da takšne reči kvarijo našo družbo ter žalijo cerkev. Dragi ljudje, nalijmo si čistega vina in si priznajmo, kaj nam je všeč, kaj nas zares vzburja in kaj bi radi počeli, če bi pozabili na moralne zadržke.

Markiz De Sade je vse packarije doživel tudi v resnici

«Markiz, zaradi vašega pisanja se je zgodila tragedija. Bodite prekleti,« ves pretresen vpije duhovnik Joaquin Phoenix, sicer upravnik Charentonske umobolnice. De Sade ga pogleda in odvrne: «Bedak. A misliš, da so ljudje, ko so prebrali Biblijo, začeli hoditi po vodi, kot oni križanec.« Da smo si na jasnem, Markiz de Sade ni bil perverzna svinja, ampak pisatelj, ki je pisal o perverznih svinjah. Da smo si na jasnem še enkrat, Markiz de Sade si reči ni izmišljal, ampak jih je videl na lastne oči, saj se je celo življenje sprehajal po dvorih in spoznaval dvojno moralo bogate smetane. Saj veste, grof je v javnosti filozofiral o čistem zakonu s svojo ženo in obsojal razuzdanost, zvečer pa se je skrivoma dobival z rosno mladimi deklinami in jih seksal analno. Kakorkoli že, de Sade ni spremenil sveta, marveč mu je le pokazal, da pozna njegove najbolj temačne kotičke. Zaradi tega so ga velikokrat vrgli v ječo, kljub temu pa je vse do svoje smrti leta 1814 ostal trn v peti celotni Franciji.

NOVO: več kot 4000 člankov in videovsebin v največji enciklopediji spolnosti!

Najbolj perverzne zgodbice je napisal v umobolnici

Film pod lupo vzame zadnja leta njegovega pestrega življenja, ki jih je prebil v umobolnici, kjer je bojda napisal svoje najbolj umazane zgodbice. Ko so mu vzeli pero in črnilo, je pisal z vinom in kurjimi kostmi. Ko so mu vzeli vino in kurje kosti, je pisal s krvjo in steklom. Ko so mu vzeli kri in steklo, pa je pisal z lastnim blatom. Do konca. Vztrajno in škandalozno. Nemoralno in perverzno. Sadistično in divje. Sarkastično in ironično. Tako je, Markiz de Sade je bil izumitelj sadizma, se pravi spolne panoge, ki še danes dviga ogromno prahu. Oboževal je bičanje, mučenje in prvinski živalski seks. Ko je zagledal žensko, je najprej pomislil na njeno mednožje. Tako kot Larry Flynt. Tako kot vsak zdrav kmečki fant. Markiz de Sade, ki ga več kot izvrstno igra Geoffrey Rush iz Sijaja, je bil torej Larry Flynt sadizma in mojster vroče erotike, ki so ga razumele samo nagajive kmečke dečve, katere so njegove napisane domislice potem vneto uresničevale na lokalnih senikih. Markiz de Sade je bil afrodiziak na dveh nogah in španska muha v človeški obliki. Za zidovi umobolnice je prirejal hudomušne gledališke predstave, s katerimi je navduševal dvorske dame. Bogatini so se ga bali, reveži so ga proglašali za junaka, njegove knjige pa so se prodajale za med.

Vzburjena deviška dekla

Oboževal ga je celo duhovnik Joaquin Phoenix in oboževala ga je simpatična deviška perica Kate Winslet, ki jo je s svojimi zgodbami vsakodnevno prefinjeno vzburjal. Toda kaj, ko ga je sovražil zoprni doktor Michael Caine, ki mu je mlada ženka pobegnila ravno zaradi ene njegovih knjig, saj je ugotovila, da je spolnost še kaj več kot le moževo dolgočasno in grobo potiskanje pred spanjem. Ubogemu de Sadu so tako vzeli pero, papir, črnilo in na koncu celo jezik, Kate Winslet so kaznovali z javnim bičanjem, v duhovniku Joaquinu Phoenixu pa so vzbudili zelo hude občutke krivde. Škandalozno pero, ki ga je režiral Philip Kaufman, avtor mojstrovin Invasion of Body Snatchers in The Right Stuff ter režiser, zaradi katerega so morali po zaslugi filma Henry & June uvesti cenzorsko oznako NC-17, je ravno pravšnja mešanica bizarnosti, umazanije, erotike, komedije in tragike, ki so ga pri oskarjih leta 2001 podobno kot Plesalko v temi pošteno spregledali. Kaj hočemo, akademija vedno pozabi na filme, ki so zares dobri. In na filme, ki si res upajo.

NOVO: več kot 4000 člankov in videovsebin v največji enciklopediji spolnosti!