Erotični filmi: The Last Seduction

Glavna junakinja tako zelo fatalna, pasja in preračunljiva, da zasenči celo Sharon Stone iz Prvinskega nagona.

Fatalka v pravem pomenu besede

Ko je Sharon Stone leta 1992 v filmu Prvinski nagon zaigrala Catherine Tramell, je pojem filmske fatalke dvignila na povsem nov nivo. Še višje kot Kathleen Turner v filmu Telesna strast, veliko višje kot vse tiste igralke, ki so fatalne ženske igrale v starih dobrih črno belih kriminalkah. Fatalka je v moderni dobi postala še pogumnejša, še bolj zlobna in še bolj seksi, trpljenje moških pa je ni samo vzpodbujalo, ampak jo je začelo vzburjati. Ženska, ki je hotela hoče po letu 1992 torej postati prava famme fatale, se je morala med igranjem z moškim tudi sama močno vznemiriti. In natanko takšna je Bridget Gregory, glavna junakinja filma The Last Seduction, ki jo igra Linda Fiorentino. Ženska, ki nima niti najmanjšega problema stoje seksati za kakšnim lokalom, se divje ljubiti na zadnjem sedežu avtomobila in preverjati velikosti ter vonja penisa popolnega neznanca. Moški, ki gre seksati s tako žensko, se vanjo seveda noro zaljubi in začne še isti trenutek neizmerno trpeti. Ona se kot prava fatalka na to požvižga in mu pač pove, da ga potrebuje samo za seks.

Packa, ki se požvižga celo na ljubezen

Res je, Bridget Gegory, ki možu Clayju (Bill Pullman) ukrade denar, pobegne v neko zakotno mesto, tam obnori Mikea Swaleja (Peter Berg) in se kot za šalo vpiše v filmsko zgodovino, je ženska, ki se požvižga celo na ljubezen, kar pomeni, da podre tudi vse klišeje starih fatalk, ki so na koncu trpele prav zaradi čustev, ki so jih tako zelo spretno skrivale skozi ves film. In kaj je hujšega od ženske, ki bi rada maščevala? Fatalka, ki bi se rada maščevala. In kaj je hujšega od fatalke, ki bi se rada maščevala? Le naša Bridget Gregory, ki vse packarije počne le za hobi in zaradi užitka. Drži, Bridget je ženska, ki jo vzburja trpljenje moških, kar pomeni, da ves čas igra umazano igro in genialno uničuje enega moškega za drugim. Punca je ubijalska mešanica Sharon Stone in Prvinskega nagona, Barbare Stanwyck iz klasike Double Idemnity, Kathleen Turner iz kulta Telesna strast in Lene Olin iz filma Romeo is Bleeding, kar jo dela za takojšnji del filmske umetnosti. Za lik, ki ga vse do danes ni uspela preseči nobena druga igralka. Linda Fiorentino torej igra eno izmed najbolj nesramnih in pasjih žensk vseh časov, ki ta naziv odpilotira več kot prepričljivo in se kot za šalo postavi ob bok prej omenjenim fatalkam. Prav zato mi ne bo nikoli jasno, da je leto kasneje posnela tematsko podobni Jade, zelo slab film, ki je pokopal njeno kariero.

Maščevanje za udarec

In pozor, naša Bridget se v brezkompromisno fatalno žensko spremeni zavoljo enega udarca po licu. Zavoljo klofute, ki jo dobi od moža Clayja, ki mu ukrade 700 tisoč dolarjev. Že samo prizor, kjer strastno poliže nekaj bankovcev, je dovolj, da gledalec ve, da jih Clay nikoli več ne bo niti povohal, kaj šele dobil nazaj. Na poti do Chicaga se ustavi v nekem kmečkem mestu, obnori možakarja Mikea Swaleyja, dobi dobro službo zavarovalne agentke, tu in tam pokliče prijatelja J. T. Walsha ter ga vpraša za nasvet v zvezi z možem, ki pa med tem že najame privatnega detektiva Billa Nunna in ji začne težiti do onemoglosti. Prav to jo napelje na genialen načrt, kjer nevede sodeluje tudi do konca zmanipulirani Mike, ki mu Bridget proda zgodbo o nesrečnih ženskah, ki jih pretepajo nasilni možje. The Last Seduction je izvrstno oscenarjen in zelo prepričljivo izveden film, tipični film noir, ki morda nekaterim gledalcem ne bo tako zelo všeč, saj režiser John Dahl zgodbe ne snema na standarden način, marveč se je loti malo drugače, s posebno atmosfero in izvirnim stilom. Film je bil posnet leta 1994.