Erotični filmi: The Story of a Woman in Jail: Sex Hell
Film, ki vsebuje veliko golega tuširanja, masturbiranja in lezbičnih ljubezni, a ostaja v povprečju.
Tudi tole je eden izmed številnih ženskih zaporniških filmov, ki so jih kot po tekočem traku snemali v sedemdesetih.
Ženski zaporniški filmi
Če ste videli filme The Big Doll House, The Big Bird Cage in recimo Caged Heat, ki ga je leta 1974 posnel celo Jonathan Demme, avtor uspešnice Ko jagenjčki obmolknejo, ste videli vse. Vse, kar je ponujal tako imenovani WIP žanr. Women in Prison Film, kjer je šlo seveda za del exploitation, ali če hočete, sexploitation žanra. Pač ženske za rešetkami in priložnost za sekvence golega tuširanja, masturbiranja, lezbičnih ljubezni in zlorabljanja zapornic s strani paznic in paznikov. Vedno isto »sranje«, kjer boste le redko našli film, ki izstopa in ki ni le poceni prodajanje gole kože ter akcijskega zaključka, kjer glavna junakinja na koncu spektakularno zbeži iz ječe.
Čeprav so glavne Japonke, je film narejen po vzoru zelo podobnih ameriških celovečercev.
Pop art porno
In Jitsoruku Onna Kanabetsusho: Sei-Jigoku, po ameriško, The Story of a Woman in Jail: Sex Hell, ni nič drugega kot obračanje klišejev iz teh ameriških ženskih zaporniških filmov. Ali če hočete, klišejev iz filmov, ki so jih na enak način delali tudi Italijani. Recimo zloglasni Jesus Franco, ki je prvega posnel že leta 1969, torej tri leta pred Američani. Tokrat je bil glavni Koyu Ohara, mojster tako imenovanega pop art porna, ki mu je na domačem tržišču uspel velik hit. Tako velik, da so mu nasneli še dve nadaljevanji. In tukaj je punca po imenu Mayumi (Hitomi Kazue), ki na lastni koži občuti prav vse stereotipe WIP žanra. Od začetnega ginekološkega pregleda, do mučenja sojetnic, ki nanjo celo urinirajo in ji pulijo sramne dlake. Od lezbične ljubezni, do zaključnega pobega, kjer ključ od celice skrije v svoj krvavi tampon. Nič novega, nič posebej zanimivega. Pač ženski zaporniški film, kjer so namesto Američank glavne Japonke. In kjer se več kot očitno vidi, da je bil režiserjev namen le poceni golota in mehke erotične sekvence. Še posebej v prizorih, ko se glavna junakinja spominja svojega ljubljenja z moškim in sekvenci v kadi, kjer jo z roko zadovolji neka sojetnica, v katero se potem zaljubi.
Ženski zaporniški filmi so le poceni prikazovanja golote in lezbištva.































