Recenzija filma: But I'm a Cheerleader

Lahkotna komedija o navijačici, ki presenečeno odkrije, da je pravzaprav lezbijka

Starši in prijatelji plavolase navijačice Megan so zaskrbljeni. Glavna junakinja filma But I'm a Cheerleader je vegetarijanka, na stenah svoje sobe ima posterje pevke Melisse Etheridge in – najhujše od vsega – ne uživa v poljubljanju s svojim fantom. Vse to kaže k temu, da se je dekle nalezlo homoseksualnosti! Ko lepega dne pride domov, jo pričaka intervencija. Njeni starši in prijatelji so se zbrali in pripeljali na pomoč nekdanjega geja iz svetovalne ustanova Prava smer, da ji dopovejo, da jo imajo radi, ampak da se mora rešiti svojih lezbičnih nagnjenj. Megan je presenečena, saj niti sama ni vedela, da je gej. Le kako bi lahko bila lezbijka, če pa je navijačica!

Prava smer ali naučimo se biti strejt!

Megan pristane v ustanovi Prava smer, nekakšni skupini »anonimnih homoseksualcev«, kjer gej najstnike obeh spolov spet usmerijo na pravo pot in jih rešijo njihovih napačnih nagnjenj. Vsa dekleta so oblečena v roza oblekice, vsi dečki v modre majčke in kratke hlače ter se skupaj učijo kako biti »strejt«. Dečki morajo sekati drva, popravljati avtomobile in igrati ameriški nogomet, dekleta pa sesati, čistiti tla ter skrbeti za plastične dojenčke. Tudi obvezni osebnoizpovedni video ne manjka, v katerem nekdanja lezbijka govori o tem, kako so jo zlobne motoristke napeljale k nenaravnim dejanjem.

Prva stopnja programa Prava smer je priznanje lastne homoseksualnosti, kjer Megan prvič dojame, da so ji dekleta vendarle veliko bolj všeč, kot je sprva mislila, čeprav ji še vedno ni jasno, kaj je tako napačnega pri tem. Njeni sumi se potrdijo, ko se zbliža z odpadnico Graham, temnolaso kadilko, ki ji kar ne gre iz glave, čeprav sta si v začetku nenaklonjeni. Graham nima težav s svojo identiteto, vendar je tudi ona v podobni situaciji kot Megan – če se ne odpove svoji homoseksualnosti, jo bodo starši postavili na cesto. Kljub – ali prav zaradi – začetnih težav je gledalcu jasno, da sta si Megan in Graham usojeni, kar bo ogrozilo njune možnosti za uspešno dokončanje programa.

Lahkotna romantična komedija malo drugače

But I'm a Cheerleader je lahkotna romantična komedija, zato sta predvidljivost in srečni konec pričakovana. Tudi stranski liki so le redko več kot le stereotipi, še posebej fantje. Ti vključujejo Andréa, „igralca, plesalca, homoseksualca“, maminega sinčka Joela, ter vzgojitelja Mikea, ki kar ne more odvrniti oči od pomočnika Rocka. Malce več globine imajo dekleta, ki tudi imajo več pozornosti piscev filma in kamer.

Igralska ekipa je prepričljiva, ko mora biti in zabavna preostanek filma. Naivna Megan z nežnih glasom je idealna v glavni vlogi, ki tudi ljubezenske prizore z Megan odigra prepričljivo. Največja insajderska šala je igralec/igralka RuPaul, znan newyorški Drag Queen, ki igra eks-gej vzgojitelja Mikea. Film se norčuje iz resničnega eks-gej gibanja, ki z različnimi oblikami terapije poskuša homoseksualne osebe „ozdraviti“ in jih spreobrniti, kljub enotnemu strokovnemu mnenju, da te ustanove povzročajo več škode kot dobrega.

Kultni film LGBT krogov

But I'm a Cheerleader iz leta 1999 je bil eden izmed zgodnejših ameriških filmov, ki so se homoseksualnosti lotili lahkotno in na zabaven način, ne kot dramo s kompleksnim zgodbo ter tragičnimi in poglobljenimi glavnimi junaki. Prav zaradi lahkotnejšega pristopa je hitro postal kultni film v LGBT krogih.

Več gejevske in lezbične tematike najdete v Enciklopediji!