MAX MODIC: Na mladih seks stoji

V povezovanju osnovne šole s spolnostjo, pa čeprav zgolj s spolno vzgojo, javnost takoj vidi provokacijo.

Prosvetni delavci so v tem pogledu in pri teh vprašanjih še toliko bolj izpostavljeni, zato je njihova previdnost na tem občutljivem področju do neke mere razumljiva. Po svoje razumem, da v ravnateljskih in učiteljskih vrstah ni mogoče najti sogovornika v primerih trinajst, štirinajstletnic, ki naj bi svoje gole in pogosto zelo nazorne fotografije, posnete z mobilnim telefonom, razpošiljale na naslove določenih spletnih strani, težje pa razumem, da se pred zidom molka znajdeš, ko te z novinarskega stališča zanima, kako je v šolah poskrbljeno za seznanjanje osnovnošolcev s tematikami s področja spolnosti in kakšna vprašanja na to temo osnovnošolci največkrat zastavljajo.

Če zanemarim standarden odgovor, da se tej problematiki še niso posebej posvečali, je zbirka izmikanj, izgovorov in prelaganj odgovornosti na višje inštance resnično pestra. Če pa že najdeš sogovornika oziroma sogovornico, ki pove, da že petošolci in šestošolci veliko sprašujejo o kontracepciji, da jih zanima, kako se pravzaprav uporablja kondom in ali ga lahko kupijo, čeprav niso polnoletni, ti strogo prepove njegovo oziroma njeno ime kakorkoli javno izpostavljati. Ne zaradi nadrejenih, v prvi vrsti zato, ker se boji, da bi starši otrok, ki jih poučuje, utegnili njene izjave napačno razumeti.

Da starši marsikaj narobe razumejo, povejo tudi otroci, ki se o spolnosti v teh letih doma skorajda ne pogovarjajo, v šoli pa jim časa za pogovore o ‘ljubezenskih zadevah’ najpogosteje zmanjka. Zakaj? Ker med učitelji menda prevladuje mnenje, da bi s pogovorom o spolnosti osnovnošolskih otrok posegli na področje, ki domnevno spada v izključno pristojnost staršev. In krog je sklenjen. Slišal sem tudi, da so mnogi starši mnenja, da bodo svoje otroke najbolje zaščitili pred spolnim nadlegovanjem tako, da jih bodo čim dlje obvarovali pred informacijami s področja spolnosti. Kar je skregano tako z zdravo pametjo kot s psihološko stroko, ki že dolgo ugotavlja, da se lahko spolnost, v primeru, da je predstavljena kot tabu ali greh, v otrokovo zavest vtisne kot nekaj sprevrženega, to pa lahko kasneje povzroči vedenjske težave v obliki občutka negotovosti, agresije in destruktivnosti. Mladostnik bo spolnost kot sestavni del človeške narave spontano vključil v svoj čustveni in socialni razvoj le, če mu bo posredovana kot nekaj normalnega in če se bo lahko o njej odkrito in sproščeno pogovarjal. Raziskave spolnega vedenja slovenskih srednješolcev kažejo, da ima pogoste spolne odnose že skoraj četrtina otrok pri petnajstih letih starosti, medtem ko naj bi s prvimi spolnimi odnosi začenjali že pri trinajstih letih. Kar predstavlja zelo resno opozorilo, da bo treba z zanemarjanjem določenih dejstev sistematično prenehati še pred srednjo šolo. 

Obiščite forum in svoje mnenje delite z ostalimi!