Porno igralke uživajo v svojem poklicu!

Ženske v pornografiji ne uživajo nič manj kot moški, o pornografiji le manj govorijo in razpravljajo

Vse samo predsodki

Teorijo, da je pornografija strupena protiženska propaganda, ki laže in pači podobo ženske in njene seksualnosti, pri življenju ohranjajo tisti, ki običajno sploh ne gledajo pornografskih filmov, kaj šele da bi kdaj prisostvovali snemanju pornografskega filma ali pa spregovorili z ekipo, ki pornografske filme ustvarja. Vztrajanje na vnaprej izdelanih predsodkih je vsekakor udobnejše. Poleg tega moralisti in antipornografski aktivisti, ki jih menda skrbi za javno mentalno higieno, pozabljajo na pomembno stvar: da z vsiljevanjem svojih enostranskih, radikalnih stališč kratkomalo spodbujajo obnašanje, ki ga želijo preprečiti. S tem, ko pornografijo stigmatizirajo kot prepovedan sadež, ljudi naravnost spodbujajo, naj začnejo segati po njem
Leta 2002 je francoska porno diva Ovidie, univerzitetno izobražena spolna delavka, objavila svoj knjižni prvenec Porno manifest, obvezno čtivo za bralce, ki želijo in hočejo razčistiti s stereotipi, ki jih je na pornografsko filmsko industrijo nanizalo ljudsko izročilo.

Nihče ne vpraša seksualnih delavk

Knjige, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, naj se izogibajo le tisti, ki imajo o pornografiji že izoblikovano mnenje in ga nočejo ali ne smejo spreminjati. Ost Porno manifesta je namreč najbolj naperjena proti antipornografskim križarjem. Napadi altruizma pri posameznikih in skupinah, ki čutijo neustavljivo potrebo, da bi pomagali seksualnim delavkam, so po mnenju Ovidie naravnost smešni, njihovi poskusi, da bi iz krempljev izkoriščevalske industrije iztrgali ponižana in popredmetena telesa, pa kratkomalo patetični. Kaj, če bi za mnenje o tem enkrat za spremembo vprašali tudi njih, spolne delavke osebno, zaključi Ovidie in dodaja, da delo pornografske igralke v shizofreni zahodni družbi ni ravno lahko in cena, ki jo mora plačati, ni ravno nizka.

Ni kriva porno industrija, temveč družba

Ženske so bolj kot v kateremkoli drugem poklicu vpletene po telesni in intimni plati. So pod velikim socialnim pritiskom in v stalnem konfliktu s svojimi družinami, saj velja, da po pornografski karieri težko najdejo ‘resno’ delo. Ne morejo v javnost, da jih ne bi kdo oblajal ali celo napadel. Njihovo zasebno življenje v dvoje je nenehno na preizkušnji. Vendar pa za nič od tega ne gre kriviti porno industrije, poudarja Ovidie, še najmanj za družbeni prezir, ki ga mora prenašati pornografska starleta. Gre za stranske učinke predsodkov in okolja, ki jih vneto goji. Okolja, ki sebi brez grešnih kozlov ne upa pogledati v obraz. Pa čeprav vse več javnih medijev izključno v komercialne namene prevzema pornografsko ikonografijo. Skratka, kdor želi izvedeti kaj konkretnega o pornografiji, naj se najprej obrne na osebje, ki tako ali drugače združuje delo v tej demonizirani veji šovbiznisa. In čisto za konec, ženske v nasprotju z uveljavljenim prepričanjem v pornografiji ne uživajo nič manj kot moški. O pornografiji le manj govorijo in razpravljajo.