Porno že dolgo ni več sporno

Laži o pornografiji širijo v glavnem tisti, ki jih pornografija zanima, pa si je ne smejo privoščiti

Najbolj razširjen v zvezi z zabavno idustrijo za odrasle ostaja to, da pornografijo producira in ustvarja mafija. To laž ponavljajo in širijo v glavnem tisti, ki jih pornografija zanima, pa si je zaradi tega ali onega ne upajo ali ne smejo privoščiti. Grozdje, po katerem ne morejo seči, pač razglasijo za kislo. Razvoj tehnike omogoča, da pornografijo producira in snema, kdorkoli želi, zato ponudba že dolgo presega povpraševanje. Mafija običajno prekuščuje z artikli, pri katerih povpraševanje presega ponudbo, mar ne. Pravljice o mafiji tako prihajajo z istega naslova kot dognanja, da je pornografija moralno oporečna in celo zdravju nevarna, izvirajo pa iz obdobja pred seksualno revolucijo, ki je ovrgla mnoge tabuje, povezane s telesnostjo in spolnostjo. Odkar je Danska konec šestdesetih let prejšnjega stoletja kot prva država legalizirala pornografijo, je le ta v zahodnih demokracijah postala profesionalno organiziran, legalen in legitimen, transparenten šovbiznis z lastnim zvezdniškim sistemom, ki se vse pogosteje spogleduje z mainstreamom in umetnostjo. In mimogrede, dosti več je mafijcev, ki ob nedeljah hodijo k maši, kot tistih, ki snemajo porniče, toda kljub temu še nikjer nismo zasledili zapisov o moralni oporečnosti cerkve, kaj šele pobude, da bi morali zaradi tega zapahniti njene duri.

Poleg tega je pogosto slišati, da se igralke v porničih novači med marginalkami in prostitutkami. Kar je smešno. Profesionalnim studiem, ki se ukvarjajo s produkcijo filmov za odrasle, ni treba nikogar novačiti. Modeli pridejo sami. Konkurenca je dvignila standarde in zaostrila kriterije za igranje v porničih, zato se studii nadebudnih igralk in igralcev kvečjemu otepajo. Privatna in amaterska produkcija ponujata več možnosti, a tudi manjši zaslužek ter večno anonimnost. Kdor po duši ni vsaj malo ekshibicionist, v porno filmu ne bo nastopil za noben denar. V porniču nastopiš edino, če se vzpostavi ugodno razmerje med ekshibicionizmom, zaslužkom in begom iz anonimnosti. Prostitutke običajno niso ekshibicionistke in ne hlepijo po slavi, saj je v strankinem interesu, da storitev opravijo čim bolj diskretno. Marginalke, take ali drugačne, pa se bodo prej skušale potrditi skozi umetnost kot skozi žanr. Porno starleta podobno kot hollywoodska zvezda živi od pogledov svojih oboževalcev, pri čemer stopnja eksploatacije osebnosti ne presega tiste, ki se dogaja na modnih pistah. In preden začnemo razglabljati o dostojanstvu teh žensk, se vprašajmo, koliko dostojanstva ostane denimo ‘pošteni’ edelavki, ki po dvajsetih letih tlake za tekočim trakom za dobrih 350 evrov v podjetju, kjer predsednik uprave prejema dvajsetkrat višji osebni dohodek, postane tehnološki presežek in konča na čakanju.

---