Ali je ljubezen slabost?
Ali je ljubezen res samo umazana zvijača, s katero nas narava sili, da podaljšujemo obstoj vrste?
Odlomek iz kjige R. D Lainga/ Do you love me?
Ona: Ali me ljubiš?
On: Da, ljubim te.
Ona: Bolj kot vse druge?
On: Da, bolj kot vse druge.
Ona: Reci "ljubim te"
On: Ljubim te.
Ona: Ali obljubiš, da me ne boš nikoli zapustil?
On: Obljubim, da te ne bom nikoli zapustil, naj takoj umrem, če lažem...(tišina)
Ona: Ali me ljubiš?
Kaj je torej ljubezen in kako si jo razlagamo?
Psihologi dolgo časa niso bili naklonjeni raziskovanju fenomena ljubezni, čeprav naj bi njihovo delo obsegalo tudi to področje. Tema ljubezni se jim je zdela neresna in neprimerna. Na področju empirične znanosti se zelo malo govori o problemu ljubezni. Nekaj znanstvenikov pa je na podlagi raziskav le podalo svoja dognanja, oglejmo si, kakšnega mnenja so bili;
Psihologa S. Peele in A. Brodsky
Sta izrazila skrb predvsem zaradi odvisnostnega vidika ljubezni, kakršnega po njunem mnenju doživljamo na Valentinovo. Odvisnost se kaže v povečani toleranci in abstinenčni krizi, (potenje, tresenje,...) ki nastopi, kadar sta ljubimca narazen dlje časa.
Psihiater J. Wolpe
Je mnenja, da je ljubezen neke vrste slabost in jo enači s slabostjo, kot je strah pred kačami. Čustvene navade so po njegovem mnenju odporne proti vsakemu logičnemu argumentu, tistega česar se naučimo na čustveni, torej primitivni ravni, naj ne bi bili sposobni nadzorovati z intelektualnostjo- višjo možgansko strukturo.
Kakšnega mnenja so zagovorniki Darwinove teorije?
Te izhajajo iz dejstva, da otroci zahtevajo stalno skrb in zaščito še po desetem letu starosti. Danes, tudi še precej dlje. V času naših prednikov, ko so še živeli v neudobnih jamah, je otrok, katerega starša si nista bila naklonjena, bil prikrajšan možnosti, da se razvije v zrelo osebnost. To pomeni, da je ljubezen evolucijsko sredstvo ali kot pravi Somerset Maugham, samo umazana zvijača, s katero nas narava sili, da podaljšujemo obstoj vrste.
Kaj pa pravijo drugi teoretiki?
Znani psiholog Lawrence Casler je rekel: "Ljubezen je krivica, ki doleti človeka, kadar gre za spolnost". Ljudem je namreč prirojena potreba po spolni stimulaciji, ki jo je zahodna puritanska družba spremenila v tabu, ravno zato pa uporabljamo ljubezen, da lahko realiziramo naše seksualne potrebe. Da to nekako res drži, je dokazala seksualna revolucija v šestdesetih in sedemdesetih letih, ki je pri novih generacijah omilila občutke krivde zaradi spolnosti in zmanjšala potrebo po "zavijanju" spolnosti v ljubezen. Spolnost se tako danes mnogim ne zdi nič posebnega in vanjo privolijo tudi brez ljubezni.
Kakšno teorijo pa imate glede ljubezni vi? Jo sploh potrebujete, da bi jo živeli?




























Komentarji:
Dodaj komentar