Če se boste spreminjale, boste nezanimive

Mislite, da mu boste tako bolj ugajale? Napaka! Ko boste ustvarjene po njegovi meri, ne boste več zanimive...

Ne spreminjajte se zaradi partnerja, ampak zaradi sebe

Vedno iščemo podobnosti. Iščemo skupne točke, da imamo teme za pogovor, da lahko čim več časa preživimo skupaj. Te točke so podlaga za povečevanje preživetega skupnega časa. S tem ni nič narobe. Napaka je v tem, da se začne eden izmed partnerjev preveč ukvarjati s tem, kako početi vse skupaj in zanemarja lastne aktivnosti, še huje je, če začne zanemarjati tudi svoje prijatelje. Življenje se tako krči na eno točko, kar je do neke mere dobro, na ključni točki preobrata pa postane nekaj zelo slabega. Kje je ta točka, je odvisno od vas samih in vaše družbe.

Ni pa nujno vsako zgoščanje pozornosti na partnerja slabo. Nekaterim ljudem ljubljena oseba dejansko pomaga živeti bolje, jih povleče iz slabe družbe, okolja, jim odpre obzorja in pomaga razvijati osebnost. Vendar je to zelo problematično in težko traja dolgo časa, ker takšen odnos v osnovi ni enakovreden in diši po očetovskem. Če ta pomoč pomaga razvijati tudi novo družbeno mrežo in spodbuja k lastnemu napredku, potem je vsekakor dobrodošla. V obratnem primeru je včasih bolje ostati v slabi družbi in razmerah in sam najti pot iz svojih težav, šele potem iskati partnerja, s katerim bo sploh mogoč enakovreden odnos. Ljudje imamo velikokrat velik odpor do spreminjanja samega sebe, ker preveč zaupamo zvenu besed. Pri človeku nikoli ne gre za spremembi iz črnega na belo, ampak za postopno rast. Poznamo primere, ko dekle pusti družino, prijatelje, šolo in se poroči z nekim „sumljivim“ tipom in noče več poznati nikogar. To je ekstremen primer, ampak ravno zaradi takšnih ekstremov se ljudje včasih upiramo spremembi, ker nas je strah, da bomo izgubili sebe. Zveni malce smešno, ampak ljudje se dejansko bojijo poiskati strokovno pomoč, ker se bojijo, da jih bo psiholog „spremenil“ in ne bodo več „takšni“, kot so „zdaj“. Ravno ti ljudje se ponavadi preveč prepustijo svojim čustvom, ker jih dojemajo kot „jaz“, in se tako navežejo na nekoga, da v resnici sebe izgubijo.

&nb

Nasvet:

Vedno se spreminjajte zaradi sebe. Če vas partner prosi, da bodite raje z njim kot s prijateljico, vedno vprašajte sebe za nasvet, kje bi raje bili in zakaj. Če se vas svet oži na dejavnosti, ko jih počneta skupaj, se vprašajte, ali s tem rastete kot oseba, si tega želite, ali se si dejansko omejujete svet. Logično je, da se z ljubezensko zvezo vaš obseg dejavnosti krči, ampak se mora krčiti prostovoljno in želeno. Če uživate v tisočih aktivnostih in opažate, da jih hitro krčite zaradi partnerja, se morate vprašati česa si želite in najti kompromis s partnerjevimi željami. Če imate občutek, da se omejujete, potem niste na pravi poti. Vsako aktivnost, ki jo opustite, mora zamenjati zadovoljstvo zaradi izpolnitve želje po večji pozornosti do svojega partnerja. In obratno, vsako aktivnost, ki jo potrebujete in si jo želite, morate sebi „privoščiti“ v soglasju s partnerjevimi potrebami. Če soglasja ni, je mogoče napačen partner ali je napačna vaša želja, da sploh imate partnerja. Rad bi obnovil pomembnost nasveta iz prejšnjega dela. Moški se hitro naveličamo psov, veliko raje imamo mačke. Seveda imamo radi pse in veliko več ljudi ima doma psa. Ker mačka pač ni tako vdano bitje, ne rabi pozornosti in daje samo, ko se njej zahoče. Psi so vedno tam, slinijo se in v vsem bi nam ustregli. Moški v življenju ne rabi dveh psov, ampak vsaj eno mačko.