Kako analizirati razpad razmerja?

Razpad zveze s seboj prinese zajeten paket bolečine, besa in žalosti. Zakaj je sploh prišlo do tega?

 

 

Razpad razmerja v telo naseli težko definiran tesnoben občutek, ki zlepa ne zbledi. Zapiranje vase odvsetujemo. (jlp)

Konec sveta v malem

Razpad zveze v prevodu pomeni konec sveta v malem. Na osebnostni ravni kakopak. Kaj, kje in zakaj so tista vprašanja, ki hočeš/nočeš vstopajo v posameznikov miselni svet, lomijo njegov smisel življenja v koščke spomina in sprostijo kanale, po katerih se točijo krokodilje solze. Namesto 'metuljčkov v trebuhu' se v prsa prikrade marmornata kocka tesnobe.

 

A ker se planet obrača, zdravo pa je dihati s polnimi pluči, je podrobna analiza več kot potrebna. To je namreč edini način, da preteklost začnemo vrednotiti z nekakšne varne distance, ki omogoča, da čudovito, odživeto obdobje, 'beremo' kot zgodovinska dejstva. Tako popolna empatija v preteklost ni več mogoča, bodisi se ohladimo, predamo ali pa vse skupaj dojamemo kot zaključeno, a nujno, poglavje našega življenja.

Razpad razmerja se lahko najavi z frazo "to ni to". Toda kaj točno ta ugotovitev skirva v sebi, posameznik rado zadrži zase. (jlp)


Toda kaj vse se lahko skriva pod frazo »to ni to«? Ponujamo par enostavnim, pa tudi nekaj kompleksnih razlogov, da nekomu postaneš življenjsko breme, oziroma, da v njenih/njegovih očeh podobo junaka nadomesti podoba bedaka.


1.    Strast, ki je bila povod za začetek razmerja, je zbledela, ni pa se pojavila psihološka navezanost med moškim in žensko. Slepa ulica torej. Evforije ni več, vsaj eden nima namena nadaljevati v emocionalni praznini, ki je nastala.

2.    Materialno stanje: ker smo ljudje preračunljivi, to po vsej verjetnosti ne more biti zanemarljiv faktor. Kje živiš, kakšen odnos do lastnine imaš in kako potrošniško usmerjen si, vse to in še več določa tvoj življenjski stil, ki ga drug igralec primerja s svojim, išče vzporednice, stičišča in razhajanja. Hkrati pa špekulira s prihodnostjo, predvideva, ali je različnost/podobnost lahko funkcionalna.

Da se dva ujameta, je pomembnih nešteto faktorjev. Dolžina barke je pri tem največkrat postranskega pomena. (jlp)


3.    Mnenje drugih: Pri tem ne gre toliko, da bi nas dejansko zanimalo, kaj si ostali mislijo o vašem partnerju, temveč, kako vi mislite, da mislijo oni! Sem spadajo vaš družbeni status in s tem povezana družbena moč ter stopnja ugleda in spoštovanja, ki ti ga okolica pripisuje.

4.    Premišljevanje o njegovi/njeni družini: sliši se nenavadno, a to so ljudje, s katerim bi morale biti urice druženja pravo veselje. V nasprotnem primeru se jih je treba izogibati, in če so korenine drevesa gnile, to vsekakor ni spodbudno za prihodnost razmerja.

5.    Način razmišljanja oziroma svetovni nazor: ključno vprašanje se glasi: je res potrebno, da sta dva podobnh misli, da bi dihala kot eno? Ali pa je bolje, da je ravno različnost tista, ki predstavlja most med enim in drugim svetom, kjer medsebojna izmenjava informacij deluje kot spoznavanje še neznanega področja življenja.

Preden človek ugotovi, da "to ni to" to premleva v glavi, ne da bi se pogovoril s partnerjem. (jlp)


6.    Nacionalna pripadnost: Če predpostavljamo, da je vsak človek svet zase, potemtakem nacionalna pripadnost ta svet še dodatno napravi za drugačnega. Lahko se zgodi, da se osebnostne karakterisitke začnejo trpati v koš nacionalne pripadnosti, kar pa ni ravno brihtno početje.

7.    Podrejenost in nadrejenost: ženske imajo (ali pa se vsaj nadejajo) to sposobnost, da moške pripravijo do obnašanja, kot si ga same želijo. Skratka – ženska postane dominantna v razmerju, moški pa se bori za njeno naklonjenost. Zato se moški po lastni volji znajde v primežu ženske oblasti, istočasno pa si ženske želijo varnosti. In če dobijo občutek, da v svojem izbrancu ni ne duha ne sluha o »decu«, le ta zgublja na vrednosti. Kakšen tip moškega se skriva za besedo 'dec' mogoče kdaj drugič.

8.    Število spolnih partnerjev: znano je, da naj bi sleherni izmed nas moral zamenjati določeno število spolnih partnerjev, da bi se po nekem času lahko ustalil. Se pravi, da sicer obstaja zadovoljstvo s partnerjem, a telo enostavno še ni reklo zadnje besede oziroma želja po ekperimetiranju z drugimi še vedno močno dirigira življenje. V tem primeru ste preprosto na napačnem mestu teorije oziroma niste zadnja kroglica v bobnu.

Število spolnih partnerjev je poglaviten faktor, da pride do diagnoze "to ni to". Nikoli ne veš ali ste zadnja kuglica v bobnu. (jlp)


Iz zgoraj napisanega je razvidno, da se za floskulo »to ni to« zagotovo skrivajo več kot konkretni razlogi, da si odstranjen iz enačbe partnerstva. Vprašanje, zakaj neki je tako težko izustiti nekaj, kar ste z dejanjem itak že pokazali, ostaja nepojasneno.

»To ni to« deluje kot mašilo, s katerim potlačimo tisto, kar bi moralo biti izrečeno. Pometanje pod prag kot kaže ostaja vrlina, medtem ko soočenje s človekom oćitno postaja značilnost pogumnih, iskrenih in iskrivih ljudi.

---