Kako okrevati po koncu zveze?

Razpad razmerja ali zakona je lahko precej stresen in depresiven dogodek. Preberite, kako se spet postaviti na noge.

Konec razmerja in okrevanje, ki sledi, je za marsikoga veliko bolj naporno in stresno kot vztrajanje v nezdravem in nesrečnem zakonu ali razmerju. Vendar pa se včasih koncu neke zveze enostavno ne da izogniti. Takrat se vsakdo znajde v stanju obupa in nesreče, zdi se, da bolečine ob izgubi ne bo nikoli konec. Vseeno pa le ni tako, saj upanje pač umre zadnje, in za vsakim še tako močnim deževjem vedno prej ali slej vendarle posije sonce. Hkrati pa se lahko iz boleče izkušnje tudi marsikaj naučite, kar vam lahko kasneje v življenju zelo koristi. Preberite, kako se soočiti z izgubo in jo preboleti.

Dovolite si žalovati

Žalovanje je naraven proces, ki sledi vsakršni izgubi v življenju. In konec razmerja je nedvomno izguba, ki se dogaja na večih nivojih. Izgubili ste osebo, ki vam je bila nekoč blizu, s katero ste naredili načrte za prihodnost, si delili sanje, vizije, upanja in se veselili sedanjosti. Izgubili ste oporo in podboro, pa najsi je bila ta finančna, socialna, emocionalna ali intelektualna. Jasno je, da ob takšni izgubi nastopi bolečina. Čeprav se vam morda zdi soočanje z bolečino strašljivo in se ga nikakor ne upate lotiti, pa vam lahko prinese olajšanje. Žalovanje in bolečina ob izgubi sta namreč nujna za zdravo prebolevanje, zato ju nikar ne potlačite in prezrite. V oporo pa naj vam bo misel, da nič ne traja večno, zato bo tudi žalovanje enkrat končano.

Vse o prebolevanju najdete tukaj.

Nasveti za soočanje z izgubo

-    Ne upirajte se svojim občutkom: normalno je, da se počutite prizadeti, jezni, užaljeni, da čutite zamero, morda celo srd in sovraštvo. Kakršni koli že so ti občutki, pomembno je, da jih ne potlačite, saj to le podaljšuje stanje agonije in nesreče.
-    Govorite o tem, kaj čutite: čeprav se vam morda zdi, da vam samota dobro dene, se ne osamite! Z zaupnimi prijatelji ali sorodniki se pogovarjajte o tem, kako se počutite in kaj se vam podi po glavi. Še posebej vam bo pomagalo, če se boste pogovarjali z nekom, ki je doživel podobno kot vi. Pogovor o travmah in izkušnjah je namreč lahko zelo terapevtski.
-    Ne obupajte nad prihodnostjo! Čeprav so se vam morda res podrle nekatere sanje in načrti, pa to še ne pomeni, da za vas ni več prihodnosti in da se nimate več česa veseliti. Ne pozabite, da je prihodnost še pred vami, čeprav v njej morda ne bo osebe, za katero ste do nedavnega mislili, da je nepogrešljiva.

Na prvo mesto postavite sebe

Pri okrevanju po končanju dolgoletne zveze ali zakona je ključno tudi, da v ospredje postavite sebe, svoje potrebe in želje. To pomeni, da poskrbite za svoje dobro počutje, da resnično počnete stvari, ki vas veselijo, in da se ne razdajate kar vsepovprek. In ravno to, da se naučite poskrbeti za svojo dobrobit je lahko najpomembnejša lekcija, ki vam jo lahko da nekaj tako stresnega, kot je končanje zveze ali zakona.

Znate poskrbeti za svoje dobro počutje?

-    Vsak dan se pocrkljajte: za okrevanje po izgubi si naredite dnevni plan, kako boste poskrbeli, da se boste počutili dobro. Počnite stvari, ki vas pomirjajo in veselijo. Odpravite se na sprehod v naravo, poslušajte svojo najljubšo glasbo, privoščite si skodelico vašega najljubšega časa ali uživajte v branju dobre knjige. Zapomnite si: cilj je vaše dobro počutje!
-    Bodite pozorni na to, kar potrebujete: izrazite svoje potrebe in se naučite reči »ne«. To ne pomeni, da ste slaba oseba, temveč, da v ospredje postavite sebe in se počastite.
-    Vzemite si predah: če se le da, v času okrevanja ne sprejemajte večjih odločitev, kot je menjava službe ali selitev v drugo mesto. Počakajte, da se malce postavite na noge in da ne boste tako čustveni. Ravno tako si v službi za nekaj časa ne nalagajte preveč odgovornosti in dela.
-    Izogibajte se alkoholu, drogam in tolaženju s hrano: čeprav se vam zdi, da vam bodo omenjene substance pomagale pri okrevanju in vas potlažile, je bolje, da se izogibate njihovi zlorabi. Najdite nekaj drugega, kar vas bo potolažilo v najhujših trenutkih.


Vsako celjenje ran je proces, ki lahko pri vsakemu med nami poteka precej specifično, zato tudi ni pravila, kako ravnati v takšnih trenutkih. Velja pa si vseeno zapomniti nekaj splošnega: na koncu vsakega še tako temnega predora zagotovo pride svetloba, zato ne gre obupati, četudi si to še tako želite.

NOVO: več kot 4000 člankov in videovsebin v največji enciklopediji spolnosti!