Zakaj smo Slovenci tako ljubosumni?

Kako ljubosumni smo Slovenci v resnici? Spoznajmo to zeleno pošast, ki ubija sicer ljubeč odnos!

Ljubosumje ubija ljubezen. Je zelene barve in je videti kot vedno večja pošast, ki sproti spreminja obliko in če ni potolažena, vedno bolj trpinči in ubija odnos med dvema, ki sta bila v ljubeči zvezi. Ali smo Slovenci ljubosumni? Kje je meja med ljubosumnostjo in posesivnostjo? Zakaj je pogosto prevelik poudarek na ljubosumnosti, ko se dva spreta in frči perje?

Kaj je 'normalno' in kaj ni?

Mnogokrat si ljudje ne znamo razložiti, zakaj smo ljubosumni na partnerja. Predvsem se ljubosumnost začne takrat, ko se eden od partnerjev čuti ogroženega in začuti, da mu drugi partner ne izjavlja in zagotavlja 100% ljubezni in pripadnosti kot je to počel do sedaj. Lahko ločimo, recimo ji »normalno« ljubosumnost ter »patološko« ljubosumnost, kjer je razlika v tem, da pri normalni dejansko obstajajo razlogi, da je partner ljubosumen in ima dokaze za to, da je lahko upravičeno ljubosumen, Pri drugi kategoriji gre pa za to, da je razdiralno čustvo ljubosumnosti prižgano kar naprej, ne glede na to ali obstaja utemeljen sum ali razlog za takšno čustvo. Posledice pri obeh vrstah so pogubne.

Ljubosumnosti ni lahko ustaviti, sploh se ji ne more ukazovati in ne umiriti. V medijih beremo in slišimo, koliko partnerk so umorili bivši soprogi, ki niso prenesli misli, da bi njihova lastnina, pa čeprav že bivša, bila prosta ali pa celo da bi našla srečo v objemu drugega moškega. Iz ljubosumja je bilo obsojenih že premnogo ljudi, običajno moških. Zakaj so večino moški tisti, ki zelo neprimerno kažejo svojo ljubosumnost?

Kriva je vzgoja!

Najverjetnejši razlog je v patriarhalni vzgoji, kjer je ženska še vedno nekako last moškega in takoj, ko se v tem spozabi, da pripada le enemu, jo lahko po pojmovanju moške strani doleti kazen. Seveda dandanes na tejle geografski širini in dolžini živimo v bolj »civiliziranih« časih, v Sloveniji pa se ljubosumnost izkazuje na različne načine. Včasih gre tudi za vprašanje časti in ponižanja, nezmožnosti sprejeti dejstvo, da ljubezni ni več in da mora vsak svojo pot. Ljudje pa smo ljubosumni tudi, če vemo da je bivši partner našel srečo v novem razmerju.

Pogovorimo se, preden je prepozno

Poznam primer, ko je mlajši par izjavil, da je v 95% srečen in je med njima vse urejeno, ljubita se, spoštujeta, imata otroke, urejeno življenje, vendar čutita, da bo preostalih 5% uničilo njuno razmerje in teh 5% je bilo njegovo bolestno ljubosumje. Bil je ljubosumen na popolnoma vse, kar je obkrožalo njegovo ženo, predvsem pa se je izkazalo, da je bil zelo nesiguren v tem ali ga ona ljubi v enaki meri kot on njo in je z ljubosumnostjo želel vedno znova to preveriti, poiskal pa je pomoč zato, ker se je k sreči zavedal, da bo ubil njena čustva, če jo bo vedno znova sumničil in ji očital zadeve, ki jih ni storila.

Ko je z njene strani dobil več dokazov in zagotovil, da ga ljubi in želi biti z njim, je njegova nesigurnost in posledično ljubosumje izpuhtelo, mož se je vzel v roke, in sedaj živita srečno in harmonično. Ko bi ga popadel napad ljubosumnosti, se zaveda, da je potrebno o tem razmenjati misli s soprogo, kar tudi stori, po iskrenem pogovoru se spet skulira in njun odnos je zopet trden.

V primeru, da se vam porajajo vprašanja, smo vam na voljo v naši Svetovalnici, kjer strokovnjakinja za partnerske odnose Melita Kuhar Pucko svetuje k bolj kakovostnemu skupnemu življenju in k bolj radostni spolnosti.

Vsa svoja vprašanja lahko pošljete na: info(at)svetovalnica.si