Zaljubljenost je minila, ljubezen ostaja

Začetna romantična čustva v vezi lahko kmalu minejo, prav tako občutek povezanosti. Kaj se dogaja?

Spopad za prevlado  

Po določenem času ali poroki opoj romantične ljubezni popusti, preveze padejo z oči, svojega partnerja pa vidimo takšnega, kot v resnici je, z vsemi negativnimi lastnostmi vred. Odnos preide v fazo spopada za prevlado, v katerem partnerja poskušata drug drugega spreminjati po lastnih željah in pričakovanjih. Začne se psihološka drama, ki se imenuje nezavedni zakon. To je zakon, v katerega partnerja prinašata svoja skrita hrepenenja in privzgojene vedenjske navade iz svojega otroštva, ki ju neizogibno vodijo v nasprotja in spore. Pri tem uporabljata negativne načine, kot je na primer kritiziranje, da bi dosegla pozitiven rezultat, kar pa nikoli ne obrodi sadov. Večina zvez tako obstane na tej stopnji odnosa, pari pa živijo v obojestranskem nezadovoljstvu ali pa se razidejo. Tisti, ki v tej točki pobegnejo, ker so prišli do napačnega zaključka, da so napravili bistveno napako v izboru, ne vidijo, da je to v resnici naravni načrt za čustveno zdravljenje. Ugotovijo, da so pač slabo izbrali, se vdajo in gredo v naslednjo zvezo, kjer pa se ves začaran krog začne znova.

Na trnovi poti do zrele ljubezni

V procesu izbire partnerja se nezavedno povežemo z nekom, ki bi lahko bil najboljši zdravilec za nas, poleg tega pa nezavedno izberemo nekoga, ki od nas zahteva, da zrastemo na področjih, kjer imamo pomanjkljivosti, da bi mi bili lahko njegov zdravilec. Kar en partner potrebuje za zdravljenje, je drugi najmanj sposoben dati – dokler se del jaza, ki je bil zatrt, ne aktivira in se značajski obrambni mehanizmi ne omehčajo. Ko se en partner raztegne preko svojih omejitev, da bi zdravil drugega, v procesu sam postane bolj cel. Če smo se, na primer, kot otroci naučili zaščititi se s potiskanjem čustvenih plati našega jaza, se najdemo skupaj z nekom, ki bo zahteval, da delimo z njim svoja čustva, ker je to pomembno za njegovo zdravljenje. Če smo se naučili biti pretirano čustveni, bomo našli nekoga, ki bo od nas zahteval, da postanemo bolj razumski in  premišljeni. Če smo ugotovili, da je nevarno iskati stik ali čustveno bližino in smo postali tihi in oddaljeni, bomo pritegnili nekoga, ki bo potreboval od nas čustveno bližino. Če smo se kot otrok naučili, da smo preveč oklepajoči, nas bo pritegnil nekdo, ki nas bo prosil, da mu damo prostor in spoštujemo njegovo svobodo. Par, ki se tega zaveda in se zavestno odloči, da bo sodeloval v zdravilnem načrtu narave, stopi v fazo zavestnega zakona, v katerem se začnejo dogajati čudovite stvari.

Zavestni zakon

To, kar je prej izgledalo kot past, postane rešitev, ko partnerja spoznata, da ima ljubezenska zgodba skrite cilje – ozdravljenje otroških ran. Na temeljih zavestne odločitve ostati skupaj partnerja spoznavata sebe in drug drugega v novi luči. Zapreta izhode in obudita ljubeče obnašanje. Z novimi spoznanji in novim odnosom postaneta zdravitelja drug drugemu. Podarita si tisto, po čemer hrepenita že od otroštva, in si medsebojno pomagata ponovno pridobiti svojo popolnost. V zavestnem zakonu si prizadevata ustvariti realnejšo podobo svojega partnerja. Prevzemati začneta odgovornost za to, da si medsebojno pokažeta, kakšne so njune potrebe in želje. V odnosih postaneta bolj premišljena. Naučita se vrednotiti potrebe in želje partnerja na tak način, kot vrednotita svoje potrebe in želje. Prepoznavati začenjata temne plati svoje osebnosti. Naučita se novih načinov zadovoljevanja svojih osnovnih potreb in v samem sebi začenjata iskati moči in sposobnosti, ki jima manjkajo. Bolj se začenjata zavedati svoje potrebe po ljubezni, popolnosti in združitvi s svetom. In nenazadnje, zavedata se, da je za vse to potrebno veliko obojestranskega truda in medsebojne pomoči.

Razmišljanje je povzeto po članku kliničnega partnerskega terapevta Andreja Trampuža, univ. dipl. psihologa. Več informacij lahko dobite na njegovi spletni strani www.odnosi.com.

Na forumu lahko svoje izkušnje in poglede delite z ostalimi bralci!