Ali ločite med transvestizmom in transseksualizmom?

Mnogi so ob omembi teh dveh pojmov še vedno zmedeni. Ponujamo vam razlago.

Ona ali on v njej? Nekatere preobrazbe so lahko izjemno prepričljive. (jlp)

Kaj je transvestizem?

Čas, ko ga transvestit preživi z nadeto žensko lasuljo, oblečen v žensko spodnje perilo in obleko, je čas, ko se počuti prijetno spolno vznemirjenega. V žensko obleko se torej oblači zato, da bi se vzburil. Transvestiti so izključno moškega spola. Zanje je značilno, da so sicer heteroseksualno naravnani in zavračajo misel o homoseksualnih stikih in tudi o tem, da bi v resnici spremenili spol, saj jasno čutijo pripadnost svojemu biološkemu spolu. Prav po svoji spolni naravnanosti se transvestiti razlikujejo od nekaterih moških homoseksualcev, ki se lahko tudi obnašajo izrazito žensko. Med transvestite ne spadajo nekateri ekscentrični mladostniki, ki želijo z neobičajnim oblačenjem le zbujati pozornost, in tudi ne razni duševni bolniki.

Po mnenju psihoanalitikov se transvestitsko vedenje običajno pojavi že zelo zgodaj v otroštvu zaradi zgrešene vzgoje. Kadar je vzgoja premehka, popustljiva ali ko starši drugače motijo prihoseksualni razvoj, njegovo osebno diferenciacijo in individualizacijo, se otrok tako rekoč stopi z materjo in ima nato težave z osamosvajanjem. Podzavestno mu postane istovetenje z materjo oziroma oponašanje matere največja slast.

Transvestiti se radi zadržujejo v klubih, seznanjajo se med seboj preko časopisov ali pa nastopajo kot striptizete pred presenečenimi gledalci. Delni transvestiti so tisti, ki se transvestitno obnašajo in oblečejo le pred spolnim odnosom in med njim, kot del igre, za popestritev seksualnega življenja.

In kaj je transseksualizem?

S transseksualizmom imamo opraviti, kadar moški ali ženska čutita neustavljivo željo, da bi spremenila spol (tak posmeznik se tudi počuti kot pripadnik drugega spola), to je svoje telesne značilnosti in socialni ter pravni status. Ti posamezniki so v zelo velikih stiskah. Transseksualizem je specifična motnja spolne identitete in vloge. Sigusch s sodelavci (1978) govori o naslednjih značilnostih transseksualistov:

1. So popolnoma prepričani, da pripadajo drugemu spolu in da so tako rekoč v napačni koži.

Večinoma so moški tisti, ki so nezadovoljni s svojim biološkim spolom. (jlp)



2. So obsedeni z željo, da bi spremenili svojo zunanjost, ker se ta po njihovem mnenju ne ujema z njihovim počutjem glede na spol. Ta želja se pogosto izrazi že zgodaj v otroštvu in se potem nenehno krepi in stopnjuje do prave obsedenosti.


3. Na spolna znamenja lastnega telesa (ud, brada, prsi, nožnica, menstruacija) gledajo z gnusom in s sovraštvom.


4. Dokler ne spremenijo spola, odločno zavračajo in obsojajo homoseksualne stike, čeprav jih nekateri gojijo, posebno tisti, ki želijo postati ženske. Po večini so tudi sicer spolno povsem hladni in brezbrižni, saj jih vsaka spolna aktivnost, denimo samozadovoljevanje, le spominja na mučno resničnost njihove telesne zgradbe.


5. Že v otroštvu in še zlasti po puberteti se začenjajo oblačiti v obleke drugega spola. Pri tem se, drugače kakor transvestiti, spolno prav nič ne vzburjajo, temveč le duševno pomirijo. Zelo kmalu začnejo oponašati tudi splošno vedenje in govorjenje pripadnikov drugega spola, izberejo si zanje značilne poklice, spremenijo ime in podobne osebne lastnosti.

 

Želja po drugem spolu je lahko neznosna, še posebej če ni nikoli uresničena. (jlp)


Nasploh se biološki moški, ki želijo postati ženske, po spremembi spola slabše prilagajajo kakor ženske, ki postanejo moški. Te so že pred operacijo bolj dinamične, sproščene, ekstravertirane, delovne in družabene. Po spremembi spola so nekoliko bolj pogosti samomori. Le okoli 25% transseksualcev se po operaciji poroči, vendar jih je le malo med njimi v zakonu srečnih.

Več o tem, kako poteka sprememba spola in kakšen je večletni postopek spremembe spola, si lahko zelo nazorno (tudi s posnetki operacij) ogledate na naših plačljivih straneh Sexation exclusive.