Ali pornografija ponižuje ženske?

Ali porno filmi res pripomorejo k svobodnemu izražanju ženske seksualnosti ali pa je do njih zgolj žaljiva?

Feministična seks vojna

Čeprav je raznovrsten pornografski material (v obliki slik, literature in fotografij) na voljo že od viktorijanske dobe, pa se je popularna pornografska filmska industrija začela razvijati predvsem v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Seveda so porno filmi obstajali že prej, vendar so pravo revolucijo doživeli šele z zloglasnim Deep throat. To je bil prvi porno film, ki je vseboval razdelano zgodbo, različne karakterje likov in dobro produkcijo. Kultni film je presenetil s prizorom imenovanim globoko grlo, ki je bodisi šokiral ali pa navdušil javnost. Velik odmev je imel tudi pri feministkah, ki pa so se razdelile na dva tabora: na tiste, ki so porno industrijo zagovarjale, saj so poudarjale pomen seksualne osvoboditve žensk in tiste, ki so v porno filmih videle  spodbujanje nasilja in šovinizma. T.i. feministična vojna se je vnela ob koncu 70-ih let 20. stoletja, burne razprave in izražanje nasprotujočih mnenj, pa je potekalo vse do 80-ih let. Feministke so debatirale o pomenu sadizma, prostitucije in sporočilu porno filmov, ki se jih je začelo snemati v tistem času.

Radikalne feministične nasprotnice

Med radikalne nasprotnice so spadale Andrea Dworkin, Catharine MacKinnon, Robin Morgan in druge, ki so zagovarjale stališče, da je pornografija usmerjena zgolj v moški užitek, žensko pa predstavlja kot seksualni objekt, ki mora ustreči zadovoljitvi moškega. Ženske, ki so sodelovale pri snemanju filma, naj bi bile podrejeno obravnavane, četudi se ustvarjalci trudijo prikazati njen užitek. Še posebej naj bi to veljalo za t.i. »gonzo filme«, v katerih ima gledalec občutek, da se je znašel sredi seksualne scene in da jo neposredno opazuje. MacKinnonova je zatrjevala, da so vse ženske akterke prisiljene v sodelovanje pri porno filmih. Pri tem je  izpostavila imeni Traci Lords in Linde Lovelace (iz filma Deep throat), ki sta bili menda v snemanje filmov prisiljeni, pod vplivom drog in nasilno zlorabljeni. Čeprav tega nikoli niso dokazali, so feministke njuna primera še vedno omenjale kot svarilo vsem ženskam in kot dokaz krutosti te industrije. Porno industrija naj bi zagovarjala moško dominatnost, ter spodbujala sprejemljivost do posilstev in grobih spolnih praks. Tudi danes obstajajo društva, ki se s takimi načeli še vedno strinjajo, naprimer britanski organizaciji Woman against violenca against woman in Campaign against pornography. Porno filmi so dojeti kot žaljivi in izredno nevarni za otroke, saj predstavljajo popačeno sliko seksa.

Podpornice pornografije

Med podpornice se denimo štejeta Ellen Willis in Susie Bright, ki sta pornografijo dojemali kot enega izmed načinov za žensko emancipacijo, seksualno svobodo in izenačitev z moškimi. Radikalne feministke so obtožile, da podcenjujejo in ignorirajo ženski spolni užitek, saj želijo ženske prikazati kot dostojanstvena, skorajda svetniška bitja, ki se nikoli ne vdajo strasti. S takšnim pogledom pravzaprav pripomorejo k utrjevanju patriarhalnih vzorcev in religijskega (zlasti katoliškega) zaničevanja in podrejanja ženskosti. S takšnim nasprotujočim mnenjem, pravijo zagovornice pornografije, se ženske predstavi kot neomadeževana bitja, ki si seksa same ne želijo, temveč zgolj ustrežejo moškemu. To podpira klasične spolne stereotipe, med drugim tudi to, da si ženske želijo le klasičnega seksa, pa še tega ne pogosto, medtem ko jim bolj nenavadne spolne prakse ali položaji menda niso všeč. Pornografija v resnici pokaže, da znajo tudi ženske uživati, se prepustiti nagonu in eksperimentiranju v lastnem užitku, kar lahko pomembno pripomore k osvobajanju od predsodkov, ki so jih ženskam vsilili patriarhalni kulturni vzorci. Podpornice verjamejo, da porno filmi pokažejo, da so tudi ženske lahko dominantne ter same poskrbijo za svoj užitek. Poleg tega, so zagovornice spodbujale nastanek porno filmov usmerjenih v žensko populacijo, torej takšnih, ki bi vsebovali ženske spolne fantazije in bili nasploh usmerjeni na ženski pogled na spolnost. Ideja je uspela, saj se je vzporedno s  klasično pornografijo začela razvijati še feministična pornografska industrija. Vse od leta 2006 v Torontu poteka podeljevanje nagrad za feministično pornografijo, ki jo sponzorira tamkajšnja trgovina s seks igračkami, namenjenimi ženskemu užitku, Good for her. Tako zagovornice kot tudi marsikatera nasprotnica pornografije pa menijo, da cenzura, ukinjanje porno materiala, ne bo pripomoglo k odpravi nasilja nad ženskami. Cenzura pornografije se dojema kot kršitev svobode govora in izražanja, ki dejansko ne bi pripomogla k enakovrednosti spolov. Porno filmi so torej od nekdaj povzročali burne razprave o tem, ali gre resnično za podcenjevanje in moško izživljanje nad žensko kot spolno igračko ali pa gre za osvoboditev ženske seksualnosti.