Je seks res kemija?

»Med nama je bila kemija,« je stavek, ki ga večkrat slišimo. Pa je v tem kaj resnice?

Kemična reakcija

»Saj to je kemija,« ugotavljajo ljubimci na začetku zveze, ko zaznavajo spremembe, ki se zgodijo v njihovem telesu, ko se recimo dotaknejo drug drugega. In če stvari ne stečejo tako kot so pričakovali, kdaj pa kdaj najdejo razlago, da je »kemija pač ugasnila.« Dogajanja med dvema partnerjema so dejansko res primerljiva s kemično reakcijo, kar pomeni, da klišejski izrazi o kemiji niso le prispodoba, pa četudi seveda zvenijo tako. Pri spolnem vzburjenju pride v telesu do zelo izrazitih biokemičnih sprememb. Hormoni so kemične snovi, ki v telesu potujejo po krvi in uravnavajo telesno odzivnost in pripravljenost na spolno aktivnost. Hormonom so podobni feromoni, kemične snovi, ki tudi nastanejo v telesu in vzburjajo ali privlačijo osebe nasprotnega spola. Kadar je človek spolno vzburjen ali zaljubljen, se izločanje hormonov in feromonov poveča. Ali kot pravita seksologa Susan in Stuart Holroyd: »Že dolgo pred odkritjem hormonov so ljudje vedeli, da spolna privlačnost in nagon povzročata spremembe v telesu. V starodavni medicini so to pripisovali kroženju različnih duhov po krvi.« In seveda, vonj las, pazduh, kože in spolovil je za strast boljši parfum in afrodiziak od vseh mogočih kozmetičnih pripravkov.

Draženje s hormoni

Trije poglavitni spolni hormoni so androgeni (glavni moški hormon), estrogeni in progestogeni (glavni ženski hormon). Vse najdemo pri obeh spolih, le da se njihove količine razlikujejo. Pri obeh spolih je moč spolnega poželenja (libida) odvisna od nivoja glavnega androgena (testestorona). Pri ženskah raven hormona med menstrualnim ciklusom narašča in upada in podobno nekoliko niha tudi pri moškem. Pri človeku z normalno zmožnostjo za spolno vzburjenje začne testestoron nastajati v večjih količinah takrat, ko človek začuti prvi dražljaj. Feromoni imajo v človekovi spolnosti manjšo vlogo kot pri drugih bitjih. Ljudje jih celo na vse načine prikrivajo s parfumi in dezodoranti. To je včasih nepotrebno, saj je prav telesni vonj glavna značilnost, ali če hočete, privlačnost določene osebe. Zanimivo je, da ta vonj po mnenju Alexa Comforta, avtorja knjige Radost spolnosti, najbolje izkoriščajo Francozinje. Za razliko od Američank, ki naj bi bile preveč umetne tudi glede vonja, ki ga prekrivajo s številnimi kozmetičnimi preparati. Še več, Francozi so si za ženski telesni vonj izmislili celo poseben izraz, ki mu pravijo »cassollete« in so ga njihova dekleta skozi stoletja uporabljala kot glavno orožje za zapeljevanje moških. Mnogi moški zelo burno reagirajo prav na »cassollete« ne da bi se tega dejansko sploh zavedali.

Po drugi strani pa lahko zares izkušen ljubimec, kot pravita Susan in Stuart Holroyd, zazna in prepozna določene vonje ženske in tako ugotovi stopnjo njene vzburjenosti in želje po spolni združitvi. Stare bukve o zapeljevanju pa navajajo celo tehniko, kjer so ženske moške vzburjale tako, da so si vonj mednožja nanesle za ušesa in s tem obnorele moške. Ljudje pač radi govorijo, da jih nekaj ali nekdo vzburja, to pa v jeziku kemije pomeni, da dražljaji izzivajo fiziološke odgovore in da nekateri dražljaji bolj kot drugi povečujejo izločanje spolnih hormonov. Ljudje že dolgo iščejo razne afrodiziake in čudežne napoje ter mnogih snovem pripisujejo nadnaravno moč za povečanje želje po seksu. Najbolj klišejska sta recimo šampanjec in ostrige, medtem ko Kama Sutra recimo priporoča naj moški nosi pozlačeno hijenino kost, da bo privlačnejši za ženske. V resnici ne poznamo nobene uradne snovi, ki bi povečala spolno slo in delovala kot spolno dražilo. Poznamo le snovi, ki sprostijo zavore, toda to ni isto. Šampanjec in ostrige so seveda dober uvod v seks, toda za pravo strast bosta morala poskrbeti ljubimca.