Je zoofilija pri nas res tako razširjena?

Zoofilija, v dobesednem prevodu, pomeni ljubezen do živali. Na žalost pa gre za vse kaj drugega kot ljubezen.

Življenje človeka je skozi zgodovino vedno tesno povezano z živalmi, bodisi imamo domače ljubljenčke, ki nam krajšajo čas in nam izkazujejo ljubezen in toplino, bodisi smo od živali življenjsko odvisni, saj nam obdelujejo zemljo in nam dajejo hrano. In če zato ljubezen do živali ni nič novega in posebnega, pa poznamo še eno vrsto 'ljubezni do živali' – zoofilijo. To je pojav, ko človek o živali spolno fantazira ali pa se spušča v takšne ali drugačne spolne aktivnosti z živaljo.

Zgodnje raziskave o zoofiliji: Ljubezen do živali?

O zoofiliji kot spolnem vedenju je prvi spregovoril avstrijsko-nemški seksolog in psihiater Richard von Kraft-Ebing leta 1886. V svojem delu, ki ga je naslovil Psychopathia Sexualis, omenja spolno privlačnost, ki jo nekateri ljudje čutijo do živalske kože in krzna. To privlačnost imenuje zoofilna erotika. Nato pa se je v 60. letih 20. stoletja pojavil izraz zoosadizem, ki označuje ljudi, ki uživajo v krutosti do živali. Najbolj skrajna oblika zoosadizma je nekrozoofilija. S tem terminom opisujemo dejanja, ko nekdo med spolnim občevanjem z živaljo žival ubije oziroma je rezultat spolnega občevanja ali penetracije smrt živali. Vendarle pa zoosadizma ne gre popolnoma enačiti z zoofilijo, saj je neprimerno bolj krut, vključuje pa tudi vse oblike mučenja živali s spolno konotacijo. Danes pa strokovnjaki, med njimi tudi dr. Stephanie LaFarge, profesor psihiatrije na New Jersey Medical School, ločijo med zoofilijo in bestialnostjo. Zoofilija naj bi označevala zgolj ljubezen do živali, ki se artikulira v sanjarjenju o seksu z živaljo, dočimer bestialnost označuje dejanski spolni odnos oziroma druge oblike vedenje z namenom spolne zadovoljitve z živaljo.

Kako pogosta je zoofilija v naši družbi?

Znamenito Kinseyevo poročilo iz 60. let 20. stoletja je omenjalo, da naj bi imelo zoofilna nagnjenja okrog 8 % moške populacije in okrog 4 % ženske populacije. To je bilo povezano tudi z dejstvom, da je bila v tistem obdobju ruralna skupnost precej številčna, zato se je z zmanjševanjem števila prebivalstva na podeželju v 70. letih znižal tudi delež ljudi, ki čutijo to nagnjenje do živali. Tako naj bi se v zoofiliji udejstvovalo oziroma o njej razmišljajo približno 4 % moških in 1 % žensk. Leta 1982 sta Crepault in Couture v svoji študiji ugotovila, da med heteroseksualnim odnosom kar 5 % moških sanjari o seksu z živaljo. Potencialni zoofili pa so tudi ljudje, ki na primer uživajo zgolj ob opazovanju živalske kopulacije.

Zoofilija je prepovedana

Čeprav je praksa spolnosti z živalmi ne tako redek pojav, pa je zoofilija ponekod po svetu prepovedana. Povsem ilegalna je na Nizozemskem, v Kanadi in veliki večini Združenih držav in v Avstraliji. V Veliki Britaniji je prepovedana samo spolnost, ki vključuje penetracijo, Nemčija, Belgija in Rusija na primer pa dovoljujejo nekatere spolne prakse z živalmi, prepovedana pa je pornografija, ki prikazuje zoofilno spolnost. V Sloveniji pa je zoofilija prepovedana z Zakonom o zaščiti živali in s Kazenskim zakonikom. Kot pa smo pisali tudi že na naši spletni strani, pa tudi v Sloveniji zoofilija le ni tako redek pojav. Na nekem forumu, namenjenemu zoofiliji in zoofilom, naj bi bilo registriranih kar več kot 4200 uporabnikov, ki se navdušujejo nad seksom z živalmi.