Kaj je normalno, kaj perverzno?
Četudi spolnost ni več tak tabu kot nekoč, se mnogi posamezniki sprašujejo, ali so morda perverzneži, ki bi jih moralo biti sram.
Šele moderne knjige o spolnosti so začele postavljati meje o tem kaj je normalno in kaj ne. (jlp)
Nekoč niso postavljali sodb o spolnosti
Zelo zanimiva ugotovitev se vrti okoli dejstva, da knjige o spolnosti nekoč niso sodile kaj je normalno in kaj ne, marveč so temo le nakazale in niso želele dajati nobene sodbe. S tem mislimo seveda na knjige iz devetnajstega stoletja, kjer se je tudi pogled na spolnost po mračnem srednjem veku malce razbistril. Za razliko od dvajsetega stoletja, se pravi modernega časa, kjer se postavi jasna meja med normalnim in perverznim seksualnim udejstvovanjem. Nekoč so pač govorili o pregrešnosti, nato pa so začeli govoriti o konkretnih razlikah, kar pomeni, da je velik del medicinskih knjig in tako imenovane svetovalske literature postavil jasna pravila o človekovi spolnosti. Če nekdo katerokoli spolno nagnjenje in željo, tudi hotenje in fantazijo, označi z besedico nenormalno, je to brez dvoma razloga za zaskrbljenost, saj dejansko nihče nima pravice soditi kaj je prav in kaj ne. Seveda, če izvzamemo nasilna dejanja in recimo pedofilijo, ki je ne bomo šteli med spolne prakse, o katerih teče beseda v našem članku. Z besedo normalno pa seveda impliciramo, da bi morala biti spolnost takšna in takšna, se pravi, da solimo pamet in od posameznika v bistvu zahtevamo, da se podreti klasičnim stvarem.
V seksu lahko počnete kar želite, saj ni razloga, da bi morali biti obremenjeni s pravili, ki jih določa družba. (jlp)
Moralno histerična družba
Seks bi moral biti do konca zadovoljujoča vez med partnerjema, ki se ne bi smela držati nazaj pri svojih užitkih, kar pomeni, da naj ne bi upoštevala vsiljenih norm in moraliziranja o tem, kaj se sme in kaj ne, kaj je normalno in kaj perverzno. Ljudje se seveda močno razlikujejo po svojih potrebah in hotenjih, zato je nesmiselno, da se jim postavlja pravila in se jih sodi. Ker je seks vzajemna dejavnost, lahko partnerja ustrežeta drug drugemu, prav zato pa je nujno, da nista obremenjena s pravili in družbe, ki zganja moralno paniko za tako zanimivo ter lepo stvar kot je seks. In prav zato, ker nas družba skuša držati nazaj in soditi, kaj je prav in kaj ne, prihaja do resničnih anomalij, kjer ljudje svoje spolne želje namesto doma uresničujejo drugje in zaradi predolgega tlačenja resničnih hotenje nekega dne počijo in storijo neumnost. Temu ustrezno je veliko ljudi v svojih spolnih pogledih navzven še najbolj podobnih generaciji viktorijanskih otrok, vzgojenih v veri, da so sladice strupene in da je rižev narastek dober, ker je brez okusa. Težava pri generaciji prejšnjega stoletja pa je seveda tudi v tem, da je zaradi cenzure marsikatera dobra in povsem preprosta spolna tehnika ostala tuja in zavoljo tega vir zaskrbljenosti ter celo gnusa. Sicer pa, ne pozabite, da je od učbenika, ki ga je spisal priznani seksolog Krafft-Ebing, se pravi učbenika, kjer je vsako spolno prakso, ki mu ni bila pri srcu, označil za perverzno, minila le kakšna dobra generacija ljudi. Res je, Ebing je vse malce drugačne spolne prakse označil za bolezen, kot primer pa je navajal zelo skrajne primere posameznikov.
Sodbe o tem kaj je normalno in kaj ne, so v bistvu zelo krivične. (jlp)
Tudi znameniti Freud je bil zelo tog v svojem mišljenju
Nič kaj boljši ni bil glede pogleda na to, kaj je normalno in kaj ne, znani psihiater Sigmund Freud. Čeprav je spoznal, da vsi skupaj nimamo zgolj ene spolno pomembne težnje, marveč celo kopico, se pravi, da je nekoliko spolnosti primešano v malone vse naše interese, je gledal na spolno zrelost, kjer ni prostora za malce drugačne seksualne navade, zelo togo in premočrtno. Za Freuda je bilo recimo nenormalno, da nekdo občuje večkrat dnevno. Rekel je, da je to nezrelo, da pa se seveda dogaja. Veliko tabujev je sprožil tudi pogled na homoseksualnost, ki jo mnogi še vedno označujejo za bolezen, za mnoge druge pa je povsem običajna spolna kot tudi čustvena praksa moderne družbe. Bistvo torej ni v tem, če je nekaj normalno ali ne, marveč v tem, da skušamo ugotoviti, zakaj je temu tako, torej zakaj določena spolna praksa nekoga tako zelo vzburja. Pa četudi gre za moškega, ki lahko orgazem doživi le v kadi polni makaronov, ki si jih razmaže po telesu in okoli penisa.
Ustvarite si
brezplačen profil in sodelujte na
forumu.
