Kako pomembna je izguba nedolžnosti?

S kom jo izgubimo? Kdo jo prej - moški ali ženske? Koga je težje prepričati v prvi seks in kaj ob tem občutimo?

Ko beseda nanese na prvi spolni odnos, govorimo tudi o izgubi nedolžnosti, ki pa je pri moških in ženskah različno definiran. Izraz »izguba nedolžnosti« za moške je bil že od nekdaj in še vedno je napačen. Zakaj? Spomnite se svojih mladostniških let, in ugotovili boste, da je bila izkušnja prvega spolnega odnosa nekakšna »pridobitev«, sploh ne izguba nečesa. Je kot talisman, ki naj bi bil zelo pomemben za prihodnost moškega s tem, ko predstavlja enega izmed simbolov moške sposobnosti.

Izguba nedolžnosti pri ženskah

Na drugi strani ženske še vedno gledajo na nedolžnost, kot nekaj, čemur se je vredno odreči. Ni toliko pomembno ali gre za zgodnjo spolno izkušnjo, kot je bolj pomembna izbira pravega trenutka in okoliščin. Ženska ima do tega vprašanja na nek način bolj romantičen pristop, spomini na ta dogodek morajo biti kot svetla točka njihovega življenja. Moški vprašanje spolne dozorelosti obravnava skozi lupo »čim hitreje, tem bolje«, ženska pa se tega loteva preudarneje, situacije pa naj ne bi prepuščala prostemu toku.

Prve spolne izkušnje niso ravno blesteče, še posebej to velja za ženske. McCabe in Collins sta že v 70. ih letih ugotavljala, da je ta izkušnja neprijetna za več kot 50% žensk, 40% pa je ob tem imelo občutek krivde, strah pred nosečnostjo in strah pred javnim razkritjem (kar tako radi počnejo moški, ko se bahajo pred svojimi sovrstniki). Prvi spolni odnos tako na ženske vpliva bistveno odločilneje kot na moške, mnogo bolj jih ta dogodek pretrese in imajo občutek, da prav ta izkušnja določa njihovo bistvo.

Ker so zaradi natančnega načrtovanja tudi pričakovanja žensk večja, so potemtakem tudi mnogo bolj razočarane, če potek in razplet ni bil v skladu z zamišljenim. Moški prvi seks doživijo kot nekaj razburljivega in zadovoljivega. Tipičen, povprečen moški bo nedolžnost izgubil z osebo, na katero ni posebno čustveno navezan.

Kdo daje pobudo za seks?

Že od nekdaj je veljalo, da naj bi imeli moški v primerjavi z ženskami večjo spolno slo ter da so pobudniki spolne aktivnosti, iz tega pa sledi sklep, da več žensk kot moških tudi seks zavrne. Podatki iz raziskave, ki sta jo opravila Blumstein in Schwartz ob prelomu tisočletja kažejo, da je dalo pobudo za spolni odnos 51% moških, medtem, ko jih je pri ženskah 12% Spolni odnos pa je zavrnilo 16% moških in kar 48% žensk. Še nedolgo nazaj je, kot kažejo podatki, pobuda za spolni odnos »moška naloga«. In zavrnitev tega pač »ženska naloga«. O tem smo že pisali v članku naslovljenim z Seksizem, ki govori ravno o tem. Namreč, če je ženska pogostejša pobudnica kot moški se nanjo zelo kmalu vsuje plaz kritik, češ, »to se za mlado damo ne spodobi«. Kar pa je jasno preživet koncept, a očitno le pri delčku populacije.

Ista raziskava med ameriškimi pari je celo pokazala, da so imeli moški negativna čustva do žene, ki so pokazala več zanimanja za seksulanost. Nadalje sta preučila 100 parov in ugotovila, da dajo ženske v večini primerov pobudo za seks zaradi »ljubezni in intimnosti«, moški pa v prvi vrsti v tem vidijo seksualno sprostitev.

Moški in ženske torej doživljajo spolnost na različen način. Na doživljanje  spolnosti tako vplivajo prevladujoče norme, ki nas usmerjajo pri našem vedenju. Ker so moški in ženske deležni različnih sporočil glede spolnosti, se vsa ta pričakovanja seveda odražajo tudi pri spolnih praksah. Tako naj bi spol vplival na odos do samozadovoljevanja, zvestobe pa tudi število partnerjev. O slednjem in resnični sliki pa smo tudi že pisali pred kratkim.