Klitorisni ali nožnični orgazem?

Kje se skriva skrivnost ženskega orgazma? V klitorisu ali nožnici? Ne spreglejte tega članka!

 

 

Ženski orgazem buri duhove in domišljijo. Je dosti manj viden, kot moški. Je skrivnosten, v veliki meri še neraziskan. Prav zato je v zvezi z žensko in njeno spolnostjo še vedno močno prisotnih kar nekaj mitov.

 

Po Anni Koedt obstaja le klitorični ženski orgazem

 

V 70-ih letih prejšnjega stoletja je feministična pisateljica Anna Koedt sprožila veliko polemik s svojim delom, v katerem razkriva resnico o ženskem orgazmu, ki bi naj po njenem mnenju bil le en pravi. To je klitorični orgazem. Pred njo je bil oče psihoanalize tisti, ki je trdil ravno nasprotno, da je edini pravi orgazem vaginalni. Da pomeni korak naprej v človeški (ženski) spolnosti. Oba sta pri svojih utemeljitvah izhajala iz takratnega znanja in stanja v družbi. Verjetno je njena teza o klitoričnem orgazmu izhajala iz želje po nasprotovanju takratnemu prepričanju o tem, da je ženska, ki ne doživi vaginalnega orgazma frigidna.

 

 

Kako vemo, da ji je prišlo?

 

Seveda se je od takrat svet vrtel naprej, vendar se o ženskem orgazmu še vedno sprašujemo. Kako vemo, da ji je prišlo? Kaj jo bolj stimulira, kateri orgazem je pravi- klitorični, vaginalni, ali je sploh najbolj pristen tisti, ki ga zahlini iz želje po ugajanju, ki je bila ženski privzgajana skozi stoletja in ji je še vedno na nek način? Nekatere predstavnice nežnejšega spola so celo izjavile, da se med seksom ne morejo sprostiti, dokler je njihov partner nepotešen. Človeška želja po razumevanju vsega, kar vidi in doživi, je naletela na trd oreh, ko se je začela spuščati v žensko spolnost.

 

Pojmovanje frigidnosti

 

Nepoznavanje ženske spolnosti je v veliki meri možno pripisati patriarhatu, prevladi moške energije in moškega načina dojemanja. In ženski tišini. Njihovi sklepi pa so dostikrat izhajali iz lastne frustracije. To je dostikrat pomenilo napačno dojemanje in sklepanje. Moški so bili tisti, ki so opredelili ženske za frigidne. Pri tem so jim bila v oporo spoznanja očeta psihoanalize Freuda. Relativno nepoznavanje ženske anatomije je privedlo do psihiatrične diagnoze frigidnosti, ki pravi, da je ženska frigidna, ker se ni sposobna prilagoditi svoji vlogi ženske. Frigidnost je torej dvojno breme za žensko, ki ji ta diagnoza da pečat nenormalnosti- fizične in psihične.

 

jlp

 

Vprašanje frigidnosti in ženskega orgazma ni vprašanje fizične ali psihične neprilagojenosti, ampak nepoznavanja ženskega telesa in ideoloških mitov o ženski in moškem. Prav je, da se je našla ena ženska, ki je usmerila pogled na klitoris, saj so ga oboji zelo zanemarjali. Sploh moškemu je bilo zanj bolj ali manj vseeno, saj pri njegovem užitku ni imel vloge. In če torej ni pomemben zanj, tudi zanjo ne more biti. O klitorisu in dotikanju le tega pa se ženski tudi ni dosti sanjalo, saj je bilo samozadovoljevanje grešno početje. V najboljšem primeru so moški klitorisu pripisovali pomembno vlogo pri predigri.

 

Vagina vs. klitoris

 

Imamo torej dva raziskovalca. Njo in njega. Vsak prihaja iz svojega časa. Ona sledi njegovim odkritjem. Jim nasprotuje, jih dopolnjuje. Vsekakor pa niti njegove, niti njene raziskave ne smemo vzeti iz takratnega družbenega konteksta. On pravi, da je vagina center, ona preusmeri tok misli na klitoris. Ženske so pretežno v zgodovini prikazovali kot precej nespolno bitje, k temu je prispevala tudi visoka stopnja frigidnosti, ki so jo merili po tem, koliko žensk doživi vaginalni orgazem. Freud do svojih izsledkov ni prišel na podlagi poznavanja in preučevanja ženske anatomije, ampak na podlagi predvidevanj in prepričanju o ženski podrejenosti moškemu in na podlagi poveličevanja vsemogočnega penisa. Moško zavračanje pomembnosti klitorisa je verjetno temeljilo tudi na strahu, da jih ženske, ko bi enkrat ugotovile, da penis ni edini prevoz do nebes, zavračale.

 

jlp

 

Nekateri Freudovi privrženci pa so se (na žalost?) ukvarjali z žensko anatomijo in prišli celo do zaključka, da je žensko frigidnost mogoče odpraviti z opreracijo, saj naj bi frigidnosti botrovalo dejstvo, da sta klitoris in nožnica preveč narazen (mimogrede, a niso priznavali s tem posredno pomembnosti klitorisu?). Vendar jih v bistvu spet ni zanimala ženska. Poskušali so le oblikovati žensko tako, da bi že končno ustrezala njihovim predstavam.

 

Iznakaženje telesa, ki so si ga privoščili, pa ni edina škoda, ki so jo povzročali s svojimi znanstvenimi spoznanji. Naredili so veliko škodo na ženski psihi, na njeni samopodobi. Veliko žensk je čutilo velik občutek krivde, ker jim ni uspelo to, kar bi jim naj bilo naravno. Tretja škoda pa je bila, da je bila ženska oropana užitka v spolnosti. Mnogo mladih žensk je na začetku svojega zakona dobilo popotnico, v smislu »potrpi, saj bo hitro minilo«.

 

Ženski orgazem ni odvisen le od nožnice, niti le od kritorisa, niti ne le od psihične, mentalne vzburjenosti, niti od predigre, niti od velikosti penisa- je skupek vsega. Že Kinsey je v svojih testiranjih prišel do ugotovitev, da le 14% žensk intenzivno čuti notranjost nožnice. To ni nič tragičnega, saj ima nožnica še mnogo več funkcij, kot le spolno zadovoljevanje (menstruacija, porod...).

 

Je vaginalni orgazem odvisen od G točke?

 

V enačbo pa vmešajmo še enega moškega. Emmanuelle Jannini poudarja fizične razlike med ženskami in pravi, da so nekatere ženske, ki imajo poudarjeno G točko zmožne doživeti vaginalni orgazem, druge pa le klitorisnega. Potemtakem bi lahko sklepala, da je klitorisni orgazem bolj lasten vsem ženskam in je vaginalni prej izjema kot pravilo?

 

jlp

Poveličevanje enega orgazma nad drugim spominja na vojno dveh svetov, kjer lahko prevlada le en in ni prostora za kompromise. Dejstvo ki ostaja je, da je center orgazma težko locirati. Poskušati prodreti v samo bistvo ženskega orgazma se mi zdi nesmiselno. Strpati žensko v en jasen okvir pa se mi zdi zločin nad njeno čudovito skrivnostnostjo. Ženska pač ni ena sama. To je morda edina skrivnost, ki jo je potrebno vedeti o ženski.

 

---