Na pomoč, moj otrok je homoseksualec!

Kaj storiti, če spoznate, da je vaš otrok istospolno usmerjen?

Prvi občutki so najtežjii

Odkritje, da je vaš otrok homoseksualec, je lahko šokantno za marsikaterega starša. Ponavadi so prisotni občutki groze, jeze, obupa in nejevere. Nekateri starši se počutijo tudi prikrajšane, kot da bi izgubili otroka, saj se enostavno ne morejo sprijazniti z otrokovo spolno usmerjenostjo. Kar naenkrat tisti otrok, ki so ga dolga leta ljubili in vzgajali, postane tujec. Njihove želje in upanja so se izjalovila, otrok se jim zdi nenormalen. Preplavijo jih občutki izoliranosti, zamere in nemoči. Zamisel, da je njihov otrok homoseksualec, jim je tako tuja, da se počutijo zmedene, jezne in osramočene. Tega enostavno ne morejo sprejeti, tema jim je tako nepoznana, da nimajo pojma, kako naj se z njo spopadejo. Večino jih skrbi odzivi sosedov, sorodnikov in prijateljev, zato se ne morejo na nikogar obrniti, se nikomur zaupati in se s svojo žalostjo spopadajo sami. Ko se prvi šok po razkritju poleže, mnogo staršev začne skrbeti za otrokovo zdravje. Najprej pomislijo na AIDS. Ta strah je povsem odveč, če ima vaš otrok odgovoren odnos do spolnosti in življenja nasploh. Večino staršev tudi skrbi, da se bo njihov otrok zaradi svoje usmerjenosti v življenju srečeval s predsodki in težavami. Stvari pa se na srečo obračajo na bolje, razumevanje in sprejemanje homoseksualcev je vedno boljše. Še v prejšnjem stoletju so se z družbenimi predsodki srečevali tudi levičarji.   

Najpogostejše zablode staršev

Ena izmed prvih svari, na katero pomislijo starši, je, da je to le faza odraščanja, skozi katero mora iti, da je otrok le zmeden. Vendar pa je malo verjetno, da bi otrok priznal svojo usmerjenost, nekaj tako velikega in pomembnega, če ne bi bil o tem prepričan. Najverjetneje ga je pred razkritjem to mučilo že leta. In ne, ne more se pozdraviti! Homoseksualnost ni bolezen ali napaka. V preteklosti so uporabljali razne postopke, tudi tako grobe in krute kot so električni šoki, da bi 'pozdravili' to stanje. Danes pa vemo, da se tega ne da, niti ni potrebno. Mnoge starše tudi bega dejstvo, da otrok ne izgleda kot homoseksualec. Mnogim od nas so se v glavo vcepile ideje, kako bi se morali istospolni moški in ženske obnašati, izgledati in oblačiti. Toda stereotipi o homoseksualcih so le to – stereotipi. Še ena pogosta zabloda je, da vaš otrok hoče biti le 'kul'. Vendar pa je zelo malo verjetno, da bi katerikoli otrok šel skozi travmo, ki mu jo predstavlja priznanje, samo zato, da bi bil v trendu. Bi vi priznali, da ste gej, če niste? Poleg tega se morate zavedati, da ga ni nihče pokvaril, spreobrnil ali rekrutiral. Skoraj vsi otroci so bili vzgajani v heteroseksualce, a to enostavno niso postali. Dvomljivo je, da bi heteroseksualca lahko nekdo proti njegovi volji spreobrnil. Nihče, tudi starši ne. Zato so odveč občutki krivde, da je vaš otrok homoseksualec zaradi nečesa, kar ste vi naredili. Hkrati pa imete ves čas v mislih, da je moral vaš otrok zbrati ogromno poguma, da se vam je odkril in da mu že družba pogosto otežuje življenje. Ne delajte tega še vi. Velik del njegove sreče se namreč skriva v tem, da čuti vašo podporo in naklonjenost.

Čas celi rane

Ne smete si preveč gnati k srcu, če ne morete takoj sprejeti sinove ali hčerine nove identitete. To je zelo težavna zadeva, ki potrebuje svoj čas. Kakorkoli slabo se že počutite na začetku, stvari bodo postale lažje. Mnogi starši se naučijo ne le sprejeti otrokove usmerjenosti, ampak jo dojemajo kot dar življenja. Do sprejetja pomaga, če premagate prirojene in naučene domneve in predsodke, kar pa se ne more zgoditi kar čez noč, zato se ne počutite slabo, če se z otrokom ne boste že na začetku mogli odkrito pogovarjati o tem. Znova morate vzpostaviti odnos in razmerje, kar je počasen proces, a slej ko prej boste to zmogli. Zavedajte se, da je bilo njegovo priznanje tudi zanj velika stvar in da tega ni naredil zato, da bi vam zagrenil življenje, ampak ker potrebuje vašo potrditev, da to ni spremenilo vaših čustev do njega. Potrebuje vašo pomoč in podporo bolj kot od kogarkoli drugega. Mogoče se lahko vključite tudi v katero od skupin družin in prijateljev homoseksualcev, kjer boste z izmenjavo izkušenj in odkritimi pogovori lažje razumeli in sprejeli otrokovo 'drugačnost' ter sčasoma uvideli, da to dejstvo prav ničesar ne spremeni.  Spoznanje, da je vaš otrok istospolno usmerjen, ni nujno konec sveta, kot ga poznate – lahko je tudi nov začetek.