Odločen ne za gejevske poroke!

Medtem, ko se po svetu bijejo boji za pravice homoseksualcev, so v nekaterih državah politiki odločno proti homoseksualnim porokam. Med drugim tudi v Singapurju in Grčiji. V čem je težava? Preberite si...

Singapur je lansko leto potrdil zakon, ki prepoveduje homoseksualne spolne odnose. Ideja, ki je za večino populacije nesprejemljiva, tako ni našla razumevanja med politiki in pravniki. Generalni tožilec je celotno problematiko povezal s problemom človekovih pravic. „Nekateri menijo, da je singapurski vladni sistem proti človekovim pravicam. Ne gre za to. Smo proti temu, da bi se s prepričanji nekaterih morali vsi strinjati in to sprejeti kot človekovo pravico za celotno človeštvo,“ je povedal generalni tožilec Walter Woon. Dodal je še, človekove pravice ne morejo postati nekakšna religija za dosego političnih ciljev, kot je gejevska poroka.

V Grčiji se bije drugačen boj. Grška gej in lezbična skupnost (OLKE) je našla luknjo v zakonodaji, ki naj bi omogočala istospolno poroko. Zakon o poroki naj namreč ne bi natančno definiral spola dveh posameznikov, ki se hočeta poročiti. Homoseksualno poroko sedaj želijo izpeljati na majhnem otoku Tilos, kjer se je našel pogumni župan Tassos Aliferis. „Poroko bomo opravili ne ozirajoč se na težave. Še vedno ne morem verjeti, da bi koga preganjali zaradi varovanja človekovih pravic.“

Tem besedam nasproti stoji grška vlada in ortodoksna cerkev. Georg Sanidas, eden izmed grških tožilcev, razloži: „Ne civilno pravo ne grška ustava ne opisujeta istospolne poroke. Če bo župan Tilosa poroko izvedel, bo povzročil kriminalno dejanje prekoračenja pooblastil.“ Aktivisti se ne pustijo ustrahovati in bodo poroko organizirali, pripravljeni so tudi na sodni spor.

Problematika v obeh državah se razlikuje. V Singapurju je prepovedan sam spolni akt med dvema moškima, kaj šele poroka. V Grčiji je problem neurejene zakonodaje, ki homoseksualcem ne omogoča sklenitve zakonskega ali zakonu podobnega razmerja.

Pogled singapurskega generalnega tožilca dobro prikaže jedro problematike. Gejevska skupnost se preveč obupno trudi za izenačitev svojega statusa s statusom heteroseksualnih družin. Pri tem za berglo uporablja pojem človekovih pravic, ki pa z neposredno zakonodajo nima toliko zveze, kot mu pripisujejo. Človekova pravica ni, da njegovo mnenje in pogled na svet mora postati zakon neke države. Človekova pravica ni pravica do spremembe institucije zakona zaradi drugačne spolne prakse. Boj homoseksualcev je vsekakor legitimen, vendar se bori na napačni fronti in z napačnim orožjem.