Osem mitov in resnic o analnem seksu (1. del)

18.02.2009 | Jure Pestar

Odpravimo neutemeljene predsodke in napačne predstave o analnem seksu.

Predsodki o analnem seksu so stvar preteklosti. (jlp)

Splošno prepričanje o odklonskosti nekega početja oblikujejo in vzdržujejo različne legitimne državne in religiozne institucije. Kar je bilo nekoč odklonsko, je danes že povsem sprejemljivo, kot na primer samozadovoljevanje in oralni seks. Analni seks pa je kljub opaznim premikom na boljše v veliki meri še vedno tabu, ki ga podpirajo in krepijo miti, ki nasprotujejo logiki, znanosti in izkušnjam, saj temeljijo na napačnih informacijah in strahom pred neznanim. Da nas ti zgrešeni miti ne bi odvrnili od prakticiranja in uživanja v analnem seksu, je prav, da se jim posvetimo, pa čeprav je prav zaradi njih analni seks tako vznemirljiv.

1. Mit: Analni seks prakticirajo samo prostitutke, perverzneži in čudaki.

Resnica: V analnem seksu uživajo takorekoč vsi, ne glede na njihov socialni status, od prijetne pegaste sosede do drzne domine v temnici. Pravzaprav skoraj vse današnje raziskave in knjige o spolnosti analnega seksa ne uvrščajo več med nenavadne oziroma odklonske spolne prakse, kjer še lahko najdemo sadomazohizem, skupinski seks, uriniranje in dominacijo. Analni seks je ponavadi uvrščen za poglavjem o vaginalnem in oralnem seksu. Domneva, da je analni seks nenormalen oziroma perverzen, temelji na globoko zakoreninjenih religioznih predsodkih, da je naraven in normalen le konvencionalen heteroseksualen seks, katerega cilj je spočetje otroka.

Tudi pri analnem seksu je higiena zelo pomembna. (jlp)

2. Mit: Anus ni ustvarjen za spolne užitke.

Resnica: Vsak delček našega telesa je lahko erogena cona, ki nam nudi spolne užitke. Zadnjik in danka sta polna zelo občutljivih, visoko odzivnih živčnih končičev, katerih stimulacija z draženjem ali penetracijo je tako za ženske kot za moške lahko zelo prijetna. Prav tako je med analnim seksom možna stimulacija ženske vagine in točke G ali moške prostate in korena penisa. Konec koncev tudi usta na drugem koncu prebavnega trakta ne služijo le namenu, za katerega so bila ustvarjena.

3. Mit: Analni seks je umazan.

Resnica: Če upoštevate standardna pravila higiene, potem analni seks ni nič bolj umazan od običajnega. Večina izločkov je shranjenih v črevesju, v danki pa je ponavadi le majhna količina, ki tja zaide med premikanjem debelega čreva. Kot pred vsakim intimnim zbližanjem je tudi pred analnim seksom priporočljivo, da se stuširate in umijete območje okrog zadnjika, drugi posebni ukrepi, kot na primer klistriranje, pa niso nujni. Vsekakor pa je po analni penetraciji potrebno temeljito očistiti penis ali natakniti kondom, če nameravamo nadaljevati z vaginalno penetracijo.

4. Mit: Samo istospolno usmerjeni moški prakticirajo analni seks.

Resnica: Povezava med analnim seksom in homoseksualci izvira v globoko zakoreninjeni družbeni homofobiji. V analnem seksu uživajo vsi, ne glede na spolno usmerjenost in spol.

Analni seks ni rezerviran le za homoseksualne pare.

Čeprav je res, da večina homoseksualnih moških prakticira analni seks, pa raziskave razkrivajo, da je ta odstotek veliko manjši, kot je splošno uveljavljeno mnenje: 50 do 60 % jih je poskusilo, manj kot 30 % pa jih analni seks prakticira redno. Felacija oziroma oralni seks je med geji veliko pogostejša praksa. Analni seks naj bi po raziskavah prakticiralo od 20 do 45 % žensk, tako da ni nobenih dokazov, da bi katerakoli skupina, razvrščena glede na spolno usmerjenost, imela veliko več analnega seksa, kot druga. Iz skokovitega porasta prodaje analnih čepkov bi lahko sklepali, da se v zadnjem času nad analnim seksom navdušujejo predvsem heteroseksualci.

Bi radi o zablodah glede analnega seksa izvedeli še kaj več? Potem ne spreglejte nadaljevanja članka, ki bo objavljen jutri!