Osem mitov in resnic o analnem seksu (2. del)

19.02.2009 | Jure Pestar

Nadaljujemo z rušenjem neutemeljenih predsodkov in napačnih predstav o analnem seksu.

Pri pripravi na analni seks si pomagajte z erotičnimi pripomočki. (jlp)

V prvem delu članka smo že obdelali štiri mite o analnem seksu, pred vami pa je nič manj zanimivo nadaljevanje.

5. Mit: Analni seks je vedno boleč.

Resnica: Če analni seks spremljajo želja, sproščenost, komunikacija in zaupanje med partnerjema ter veliko lubrikanta, je analni seks ne samo popolnoma neboleč, ampak izredno prijeten in orgazmično vznemirljiv. Odpiranje zadnjikove odprtine je nadzorovano z dvema mišicama zapiralkama: notranjim in zunanjim analnim sfinktrom. Notranji sfinkter je oživčen z nehotnim živčevjem, medtem ko je zunanji pod nadzorom naše volje. K sprostitvi pomaga draženje klitorisa in postopna priprava na penetracijo s penisem; pomagajte si s prsti, analnimi čepki in manjšimi vibratorji. Z bolečino vam vaše telo sporoča, da nekaj ne počnete prav, zato je bolje, da prenehate. Če ga boste ignorirali, se lahko poškodujete, ta izkušnja pa vam bo tudi v prihodnje preprečevala, da bi se med analnim seksom sprostili in uživali.

6. Mit: Hetero moški, ki imajo radi analni seks, so v resnici homoseksualci.

Resnica: Mit izvira iz neločljive, čeprav napačne povezave analnega seksa s homoseksualci. V večini primerov moški, ki se imajo za heteroseksualne in si želijo analnega seksa z žensko, v pasivni ali aktivni vlogi, ne skrivajo oziroma ne zatirajo nikakršnih homoseksualnih teženj. Želja po določeni spolni praksi je neodvisna od spolne usmerjenosti posameznika. Če smo ugotovili, da več homoseksualcev prakticira felacijo kot pa analni seks, zakaj potem za homoseksualce ne označimo tudi vse tiste heteroseksualne moške, ki jim je všeč oralni seks?

Tudi pri analnem seksu je zaščita nadvse pomembna.

Nikakor ne drži, da analni seks za ženske ne more biti užitek (jlp)

7. Mit: Ženske ne uživajo v analnem seksu, ampak to počno le, da bi zadovoljile svojega partnerja.

Resnica: Ta mit je še posebno zahrbten. Podpirajo ga zgodbe o dolgoletnih prošnjah moškega, ki se ga partnerka končno le usmili, vendar pri tem niti malo ne uživa. Verjetno je vzrok za to v tem, da si ženska analnega spolnega odnosa ni želela in se ji je zdelo, da to počne na ukaz, tako da se ni znala sprostiti, moški pa tudi v prvo ni vsega naredil prav. Nikoli tudi ne slišimo o ženskah, ki bi si želele analnega seksa, ker se to preprosto ne spodobi. Z besedami neke kolumnistke: ''Fukanje v rit je sprejeto kot ultimativna moška fantazija. Naša kultura enostavno ne more razumeti, da bi ga kakšna ženska nadvse rada čutila v svoji riti.''

8. Mit: Prek analnega seksa se najlažje okužimo z AIDS-om.

Resnica: Ker je analno in rektalno tkivo občutljivo in se lahko hitro strga, se lahko virusi lažje prenašajo preko tkiva v krvni obtok. Torej je res, da nezaščiten analni seks z okuženo osebo za oba partnerja pomeni večje tveganje za prenos spolnih bolezni, vključno z virusom HIV, kot pa vaginalni seks. To velja tudi za analingus in prodiranje s prsti. Vendar pa analnega seksa vseeno ne smemo enačiti z AIDS-om. Če je analni seks prakticiran z zdravo pametjo, kondomom in lubrikantom, ali s HIV negativno osebo, je prav tako varen kot katerakoli druga oblika seksa.

Tudi pri analnem seksu je zaščita nadvse pomembna. (jlp)

Upam, da sem s svojim razmišljanjem prepričal vsaj enega bralca ali, še bolje, bralko, da analni seks ni tak bavbav, kot večina ljudi misli. Če čutite, da je vaše spolno življenju potrebno popestritve, premagajte predsodke in premislite tudi o tej možnosti. Poskusiti ni greh. Seveda se mora s tem strinjati tudi vaš partner. Ne obupajta, če vama ne bo uspelo že ob prvem poskusu. Vaja dela mojstra.

Prve štiri mite si preberite Opens external link in new window tukaj.