PROVOKATIVNO: Homoseksualni zato, ker ne dobijo ženske?

Predstavljamo nekaj zanimivih in tudi spornih teorij o homoseksualcih in istospolni usmerjenosti!

Tudi živali so homoseksualne 

Homoseksualnost ni kakšna človekova posebnost kot so mislili nekoč in kot zapišeta seksologa Stuart in Susan Holroyd v svoji knjigi The Complete Book of Sexual Love, saj jo najdemo tudi pri nekaterih živalih. Celo pri ribah, kot je dokazal britanski zoolog Desmond Morris z dobro znanim poskusom, katerega dognanja je objavil v raziskavi z naslovom Homoseksualnost pri desettrnatem zetu. Ugotovil je, da se je med ribjimi samci v akvariju, iz katerega je odstranil vse samičke, oblikovala hierarhija, po kateri so nekateri samci zavladali, drugi pa so se začeli podrejati. To seveda pomeni, da so se začele ribe obnašati kot samci in samice, pa četudi so bili v akvariji le samci. Nato je Morris preselil tiste, ki so se vedli kot samice v drug akvarij, kjer so bile prave samice in nekateri izmed njih so se spet začeli obnašati kot samci. Ta izjemno zanimiv poskus jasno osvetljuje dve pomembni dejstvi v zvezi s homoseksualnostjo. Prvič, da je spolni nagon sam po sebi tako močan, da ga živali kadar nimajo na voljo nasprotnega spola, usmerijo na pripadnike istega. In drugič, da vpliva na spono vedenje družbeni položaj v skupini, kar pomeni, da je lahko homoseksualnost eno od sredstev, da se oblikuje in vzdržuje razmerje med tistimi, ki vladajo in tistimi, ki se podrejajo.  

Homoseksualnost je odvisna od situacije 

Prej omenjena Holroydova sta prepričana, da se mora človeški spolni nagon tako ali drugače izraziti. Zato istospolna razmerja v skupinah,  ki so nasilno ločene po spolu, recimo v haremih in zaporih, po njunem mnenju niso le običajna, ampak neizogibna. Kadar so moški dalj časa ločeni od žensk, postane homoseksualnost nekaj običajnega. Partnerji, ki v takih odnosih prevladujejo, se lahko niti nimajo za homoseksualce in bi v drugačnih okoliščinah imeli povsem normalno razmerje z žensko. Prav zato je dobro ločiti med homoseksualnim razmerjem in homoseksualno osebnostjo. Zelo veliko ljudi namreč vsaj enkrat v življenju poskusi intimnost z osebo istega spola. Ljudje običajno menijo, da takšno osebo zlahka spoznajo že na daleč, ker je poženščen, če je moški, in ker je možača, če je ženska, kar pomeni, da imajo v glavi, da pravi geji in lezbijke pri spolnem odnosu pač zamenjajo vlogo, ki jo ima sicer njihov spol. Takšna gledanja niso le napačna, ampak tudi nelogična. Moški, katerega glavna oblika spolnega zadovoljevanja je seks z drugim moškim, je gej ne glede na to ali je v pasivni ali aktivni vlogi. Kljub temu pa del konzervativne javnosti na vedenje aktivnega partnerja gleda manj strogo in obsojajoče kot na podrejenega in poženščenega geja, ki jih pač moti s svojim vedenjem.

Slabe izkušnje z ženskami? 

Zanimiva in nekoliko drzna je tudi torija, ki sta jo prav tako postavila Stuart in Susan Holroyd v svoji knjigi The Complete Book of Sexual Love, kjer pravita, da homoseksualci, ki se prepričujejo, da v resnici niso taki, ker igrajo aktivno moško vlogo, čutijo do žensk verjetno nekakšno sovraštvo in strah. To je lahko po njunem posledica kakšnega zgodnjega doživetja z materjo ali sestro, morda tudi odvratnosti in duševne prizadetosti ob prvem spolnem stiku z žensko, recimo s prostitutko, ki vzame nedolžnost mlademu fantu. Sovraštvo in strah je včasih mogoče odpraviti, sta prepričana avtorja, zlasti če izvirata iz nevednosti ali napačnih predstav o ženskah. Ali kot zapišeta v zaključku: »Homoseksualci, ki prihajajo na psihoterapijo, včasih dobro reagirajo na »zdravljenje«, ki jih pripravi do tega, da se začnejo zavedati, odkod izvirajo njihova čustva do žensk, in jih spodbudi, da spremenijo svoje nazore.« Mnogi homoseksualci so poklicno zelo uspešni, zato je nesmiselno sprejeti teorijo in konzervativno gledanje, da je njihovo spolno nagnjenje odraz nezrelosti in splošnega občutka manjvrednosti.

Zgoraj naštete trditve prav gotovo nudijo dovolj materijala za razpravo. Pridružite se najbolj odprti Slovenski forumaški skupnosti!