Resnica o obrezovanju ženskih genitalij

Obrezovanje ženskih genitalij ni nič drugega kot pohabljanje. Kako je lahko v imenu kulture in tradicije dovoljeno poseči po ženskem telesu ter ga za vedno pohabiti?

Dekleta poseg opravijo zavoljo ohranitve časti družine.

Zloglasni običaj obrezovanja ženskih genitalij v nekaterih afriških ter arabskih deželah si dovoli veliko. Dovoli si prilastiti žensko telo, ga fizično zlorabiti ter ga iznakaziti, vse v imenu tradicije in kulturnih navad. Opravičujejo ga tudi z vero ter obrezovanje ženskih genitalij smatrajo za družbeno sprejemljivo in logično. Ne glede na to, da Organizacija Združenih Narodov na problematiko že nekaj časa opozarja, ostajata tradicija in odobravanje te sporne prakse močnejša, v sredini pa so ujete prav ženske, ki preživljajo največ trpljenja.

Kako obrezujejo ženske genitalije?

Obrezovanje ženskih genitalij poteka na skrajno nehuman in krut način. Vključuje delno ali popolno odstranitev zunanjih ženskih spolnih organov, pri postopku pa se uporabljajo nesterilizirani pripomočki kot so britvica, škarje, kuhinjski noži in kosi stekla. Instrumenti so včasih uporabljeni celo na več kot le enem dekletu. Postopek se opravi takoj po rojstvu ali pa pri zelo mladih letih brez kakršnekoli anestezije. Trpljenje deklet ob posegu je nepredstavljivo. Poznajo tri tipe obrezovanja ženskih genitalij. Pri prvem tipu delno ali v celoti odstranijo klitoris, pri drugem odstranijo male sramne ustnice, pri tretjem pa žensko že tako izmaličijo, da ostane le majhna odprtina za uriniranje ter menstruacijo. Odstranijo namreč klitoris, male sramne ustnice, velike ustnice pa zašijejo skupaj, pri čemer namesto kirurške šivanke uporabijo kar trne.



Obrezovanje poteka na nehuman in živalski način.

Opravičevanje krutega dejanja

V predelih Afrike verjamejo, da ima novorojenček znake obeh spolov, torej je treba spol dobesedno izluščiti ter odstraniti kožico s penisa in klitoris z vagine. Če tega ne storijo ob rojstvu, je to dekletu potrebno storiti v obdobju pubertete, v tako imenovanem iniciacijskem obredu. Tak masaker nad ženskim telesom je seveda treba z nečim opravičiti. Tukaj se omenjene družbe naslanjajo na dva kulturna elementa, ki igrata zelo veliko vlogo v posameznikovem življenju, na tradicijo in vero. Izviri obrezovanja žensk segajo v Egipt, kjer pa so pred kratkim (leta 2007) obrezovanje ženskih genitalij prepovedali. Ne gre le za navado v muslimanski veri. Običaj poznajo in prakticirajo tudi Kristjani, toda v veliko manjši meri. Verjamejo, da obrezovanje ženskih genitalij pripomore k čistoči genitalij ter da je dobro za zdravje. Ženske naj bi tako ohranile devištvo, bile bolj plodne, se ognile promiskuiteti, njihovi spolni organi so na tak način bolj estetski in ko so enkrat obrezane, se lahko brez težav normalno vklopijo v družbo. Ker se postopek izvaja v družbah, kjer so večinoma dominantni moški, torej v patriarhalnih ureditvah, pa seveda ne moremo prezreti še enega latentnega razloga za odobravanje posega - več užitka za moškega med spolnim odnosom.

OZN si prizadevajo zloglasni običaj prepovedati po celem svetu.

Predigra z nožem

Veliko žensk in deklet med samo 'operacijo' obrezovanja ženskih genitalij umre zaradi prevelikega šoka in prehudih bolečin. Neprimerno kirurško orodje povzroči ogromno infekcij, ki ne zavzemajo le zunanje površine genitalij, marveč tudi notranje. Pride lahko do zastoja krvi in urina. Spolni odnosi so peklensko boleči in velikokrat predigra nikakor ni prijetna, temveč krvavo mesarska. Zgleda tako, da mož vzame nož in zašit organ najprej prereže, preden vanj penetrira. Vse to družine vsilijo deklicam, da bi ohranile svoje in njihovo spoštovanje v družbi. V družbi, ki ravno s tem posegom deklice zdegradira na stopnjo nižjo od moške in jih za vedno označi z izmaličenim telesom ter s psihično travmo, na katero jih vsakič znova spomni njihovo golo telo.

Ženske pa se v imenu lepote pohabljajo tudi same: Korejka Hang Mioku si je v obraz vbrizgavala jedilno olje!