RUŠIMO TABUJE: In kaj potem, če moški ljubi moškega?

Vam homoseksualnost vzbuja predsodke? Se vam zdi homoseksualnost amoralna? Ali jo sprejemate kot nekaj samoumevnega, običajnega?

 

Homoseksualnost je še vedno velik tabu (PhotoXpress)


Vsakdo izmed nas si je verjetno odgovoril drugače. Odvisno od raznih dejavnikov, kot so, okolje v katerem živimo, socializacija in seveda osebne karakteristike posameznika. Poglejmo si zato nekaj dejstev, ki bodo pomagala odviti homoseksualnost iz tančice skrivnosti in s tem razbliniti strahove pred neznanim.

Zakaj so nekateri ljudje homoseksualno usmerjeni?

 
Homoseksualnost, torej čustvena in telesna privlačnost do oseb istega spola, je splet genetskih, hormonskih, kognitivnih in okolijskih dejavnikov. Veliko homoseksualcev je prepričanih, da so že od nekdaj taki. Drugi začnejo pri 6-ih ali 8-ih letih opažati, da so drugačni od ostalih vrstnikov, nekateri pa to ugotovijo šele v najstniških letih. Velikokrat pa se zgodi, da moški svojo homoseksualnost odkrijejo šele po tem, ko si ustvarijo družino.

 

Nekatere trditve pravijo, da k homoseksualnosti moškega pripomore dominantna mati in šibkost ali odsotnost očeta.Raziskave pa so pokazale tudi, da se pri moških, ki imajo starejšega brata ali več bratov, poveča verjetnost homoseksualnih nagnjen. Po raziskavi, ki so jo opravili, je kar 70 odstotkov moških, ki so imeli vsaj štiri brate, postalo homoseksualcev.

 Več o homoseksualnosti v najnovejši enciklopediji spolnosti.

 

Vendar znanstveniki, med njimi je zelo znan psiholog M. Bailey, še sedaj raziskujejo natančne genetske in prenatalne dejavnike, ki bi bili ugodni za razvoj homoseksualnosti.

 

Lov na čarovnice - homoseksualni posamezniki so bili v zgodovini pogosto preganjani (PhotoXpress)

Kakšna so mnenja o homoseksualcih?

 

Platon je pred več kot dva tisoč tristo leti napisal zagovor homoseksualnosti- Simpozij. Žal je njegovo delo utonilo v pozabo in tako raje že dva tisoč let poslušamo nauke kristjanov in židov o homoseksualnosti kot glavnem grehu, zločinu proti naravi. V preteklosti so jih poskušali zdraviti celo z elektrošoki, Hitler pa jih je med drugo svetovno vojno pošiljal celo v plinske peči.

 

In vse to samo zaradi strahu pred drugačnostjo? Ali pa morda zaradi jeze ob ugotovitvi osebne istospolne naravnanosti? Pravi odgovor je morda zakopan ali pa skrit pod težo verskih dogem.

 

Homoseksualci so res da bili - žal so še vedno ponekod - omalovaževani na različne načine, imeli so jih za degenerirane, bolne in negotove v odnosu do žensk. Resnica pa je, kar so pokazale tudi raziskave, da žensk nikakor ne sovražijo in se jih ne bojijo, z nasprotnim spolom nimajo slabih izkušenj in tudi nihče jih ni zavedel v homoseksualnost.

Kakšno je dejansko stanje?

 

Na Japonskem, recimo, je stališče do homoseksualnosti razmeroma protislovno. Ker so kristjani v manjšini ni pretirane fame o homoseksualnosti kot grehu, tudi v zgodnjih japonskih literarnih delih so moški homoseksualci slikani zelo pozitivno. Tako bi lahko rekli, da gejevska kultura v azijskih državah prav cveti. Velikokrat ša se zgodi, da se moški oženi samo zato, da bi bile stvari na zunaj družbeno sprejemljive, v zasebnem življenju pa ima še naprej odnose z moškimi.

 

Takšnih prisil pri nas resda ni, so pa zato dosti bolj žalostne izjave nekaterih ljudi iz samega vodstva države, ki so izrazito homofobične narave. Gledano na splošno smo Slovenci dokaj toleranten narod do homoseksualno usmerjenih, vendar bi za popolno enakopravnost spolne usmeritve bilo potrebno storiti še marsikaj.

 

Pereč problem so predvsem nepopolna ureditev zakonske zveze in še vedno stereotipna mnenja o posvojitvah, čeprav je treba omeniti, da otroci, ki so jih vzgojili homoseksualni pari nimajo povečane verjetnosti homoseksualnih nagnjenj, kar pa so pokazale tudi raziskave.

 

Zakaj nas torej še vedno skrbijo ljudje, ki se ljubijo in ne tisti, ki se sovražijo ali celo ubijajo? Kdo od njih je bolj"normalen", prvi ali drugi? Zakaj torej še vedno predsodki?

 Več o homoseksualnosti v najnovejši enciklopediji spolnosti.

---