S solzami do boljšega seksa

Solze so včasih edini možni način, da se med seksom popolnoma prepustite partnerju.

Solze sreče

Spolnost se globoko dotakne naših čustev, pa če se tega zavedamo ali ne. Če razmišljamo z zdravo kmečko pametjo, se zdi, da veselje res lahko pozitivno vpliva na našo spolnost. Veseli ljudje so lepi, oddajajo veliko pozitivne energije, skupaj z njimi se veselimo, objem veselja z lahkoto postane objem slasti. Solze, ki se od prevelikega čustvenega zanosa prebijejo na plano v partnerju povzročijo nekakšne sram, pokažejo ravno to, da je čustvo tako močno, da nas kontrolira. Čustvo tako doseže stopnjo, ki se lahko meri s spolnim nagonom in premestitev je mogoča. Vendar je veselje samozadostno in ne potrebuje ničesar. Zato veseli ljudje ne postanejo pohotni. In ko gledaš veselega partnerja, te ne zgrabi pohota, ampak njegovo veselje deliš z njim in si še sam vesel.

Solze žalosti

Žalost ni samozadostno čustvo. Solze žalosti so najvišji izraz nemoči v človeškem bitju. Trga se nam srce in ni tolažbe, solze dobesedno lijejo in bolečina je neizmerna. In bolečina žalosti ostaja otok pristnosti, kraj, kjer ni laži. Seveda se da ponarediti solze, ampak globoke žalosti ne. Globoka žalost kliče po tolažbi, po drugem človeškem bitju. V partnerski zvezi so taki trenutki ponavadi trenutki ločitve. Če si partnerja nista izkazala čustev že več let, če sta se izgubila v površinskih odnosih, ju šele solze zbudijo iz dremeža. Solze pokažejo, da so čustva prava in pristna, da še lahko prizadenemo partnerja in da v zvezi še obstajajo globoka čustva. In ravno to spoznanje v nas lahko prebudi neustavljiv spolni nagon. Pristnost, ki jo pogrešamo, se nam razkrije v vsej svoji veličini in v nas prebudi enaka čustva. Partnerja hočemo tolažiti, objamemo ga, četudi smo ga mi prizadeli.

Vonj nas omamlja, solze imajo močan vonj. Partner je popolnoma nemočen, krhek, mi ne znamo pomagati, čutimo močno bolečino in vse kar nam preostane je jok. Jok in poljubi, poljubi, ki pijejo solze in poskušajo partnerju povedati, da ni vsega konec. Da so še čustva, močna in globoka in da nam je žal, da hočemo, da preneha jokati, in ustnice najdejo ustnice in roka najde roko in solza se spoji s solzo. Nemoč in bolečina pustita praznino, ki jo zapolni spolno nagon, ljubezen, če hočete. Takrat bi partnerja najraje pojedli in ga tako zavarovali pred vsem hudim, použili bi njegovo telo in mu tako podarili svojo moč. Takšen seks je nepozaben in neponovljiv. Odkritje ljubezni, za katerega smo morali kopati globok vodnjak, tako globok, da smo našli potok solz, je največje odkritje med dvema posameznikoma in čudežno deluje na par.

Ko se nekdo napaja le iz solz

Ni vse nedolžno. Nekatere ženejo samo solze drugega. Njihova nemoč jih dela močne, moč pa zbudi žival in požene kri po telesu. Šele, ko spravijo partnerja v jok, se počutijo žive. Našli so nekaj pristnega in napajajo se na tem občutku, kot morilci nad nedolžnimi žrtvami. Iščejo potrditev ljubezni in vidijo jo samo tako, da vidijo zlomljeno in uničeno srce. Samo to sprejmejo kot dokaz ljubezni in napetost med nogami jih potrjuje v njihovem prepričanju. Takšen seks je nasilje in zlo, napaja tisto zlobno v človeku, enega pusti z občutkom božje moči, drugega na tleh, nemočnega in izkoriščenega. Jok ne sme biti voda, ki napaja občutek moči drugega in nekaj je zelo narobe z ljudmi, ki tako čutijo.