Splav - ste za ali proti?

Umetna prekinitev nosečnosti ostaja kočljiva tema: je bolj pomembna pravica zarodka ali pravica matere?

Pravica do izbire proti pravici do življenja

O umetni prekinitvi nosečnosti ali abortusu, ki ga v pogovornem jeziku največkrat imenujemo splav, govorimo takrat, ko nosečnost namerno prekinemo, še preden je plod sposoben za življenje zunaj maternice. Z napredkom medicinske tehnologije namreč lahko ob zadostni porodni teži (nad 500 gramov) preživijo tudi novorojenčki, stari le 22 tednov. Zaradi razvoja modernih zdravstvenih metod in postopkov v zadnjih tridesetih letih, je danes umetna prekinitev nosečnosti relativno varen zdravniški poseg, kljub legalizaciji in liberalizacij odnosa do splava pa ta zaradi bioloških, etičnih, socialnih in religioznih pomislekov še vedno loči ljudi na tiste, ki zagovarjajo žensko pravico do izbire, in tiste, ki zagovarjajo otrokovo pravico do življenja.

Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti

Po Ustavi Republike Slovenije je odločanje o rojstvu otrok svobodno. Podrobneje žensko pravico do izbire opredeljuje Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki določa, da se umetna prekinitev nosečnosti na zahtevo nosečnice lahko opravi, če nosečnost ne traja več kot 10 tednov, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Za uresničevanje te pravice oziroma svoboščine je nujno le, da je oseba razsodna, polnoletnost in poslovna sposobnost pa nista potrebni.

Postopek umetne prekinitve nosečnosti

Postopek se začne na zahtevo nosečnice. Če nosečnost ne traja več kot deset tednov od prvega dne zadnje menstruacije, se mora prekinitev nosečnosti na zahtevo nosečnice opraviti, ne da bi o tem odločala komisija. O prekinitvi nosečnosti, ki jo zahteva ženska, noseča več kot deset tednov, pa odloča posebna zdravniška komisija prve stopnje, ki je kot organ upravne enote organizirana v vseh ginekološko-porodniških oddelkih in porodnišnicah v Sloveniji. Pri ugovoru zoper zavrnilno odločbo odloča komisija druge stopnje s sedežem na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Žensko, ki sumi, da je noseča in želi nosečnost prekiniti, naj čim prej obišče ginekologa, ki bo opravil ginekološko preiskavo in ultrazvočno preiskavo rodil, s katero potrdi nosečnost,  določi njeno trajanje in izključi možnost zunajmaternične nosečnost. Pred posegom je potrebno ženski določiti krvno skupino, saj je pri Rh D negativnih ženskah potrebno izključiti prisotnost nevarnih protiteles.

Načini umetne prekinitve nosečnosti

V zgodnji nosečnosti, če od dneva zadnje menstruacije še ni minilo sedem tednov, se opravi endometrijska aspiracija. Gre za relativno enostaven ambulanten poseg, ki se opravi brez anestezije. Vakuumska aspiracija pride v poštev do dvanajstega tedna nosečnosti, opravi pa se v bolnišnici z manjšim operativnim posegom v kratkotrajni splošni anesteziji. Po dvanajstem tednu nosečnosti se umetna prekinitev nosečnosti doseže z vbrizganjem prostaglandinov, ki sprožijo krče maternice in iztisnejo plod. Gre za nepopolni splav, saj je po iztisu ploda potrebna še kiretaža. Podoben ja način umetne prekinitve nosečnosti z antiprogestageni, ki pa pride v poštev le v prvih devetih tednih nosečnosti. Najbolj sporen pa ostaja splav ob delnem porodu, ki ga izvajajo v pozni nosečnosti. Pri tem postopku zarodek delno potegnejo iz maternice, lobanjo, ki se zaradi velikosti zagozdi, predrejo, izsesajo možgane, da se lobanja sesuje, nosečnica pa nato ''rodi'' mrtvega otroka. Ta postopek je dovoljen le takrat, ko bi nosečnost lahko ogrozila materino zdravje.