V lezbijke mečejo jajca in krompir!

Preberite kratek pogovor z dvema mladima lezbijkama o tem, kako je biti lezbijka v Sloveniji.

Lezbijke in geji so vse pogosteje tarča verbalnega in fizičnega nasilja. (jlp)

V zadnjih nekaj dneh je bilo veliko govora o nestrpnosti in o nasilju nad istospolno usmerjenimi. Vse je bilo povezano s Parado ponosa. A Parada je le en dan oziroma teden, istospolno usmerjeni pa so tarča psihičnega ali fizičnega nasilja vsak dan, ne le en dan ali teden v letu.  Nestrpnost jetorej vsakdanja izkušnja, ki se je ne bi smelo poenostaviti in zreducirati na enkraten dogodek. Imeni sta na njuno željo izmišljeni.

 

Pravita, da se nestrpnost vedno bolj čuti. Kako?

Polona: Ravno danes sem se ostrigla bolj na kratko. Mogoče na »fantovsko«, če hočeš. Kasneje sva šli s punco in kolegom po cesti. Pisana druščina smo bili. Povsem sproščeno in neobremenjeno smo hodili po ljubljanskih ulicah, ko sta se mimo pripeljala dva fanta na skuterju in zakričala : »Lej ga, pedra«. Seveda se sliši tudi »Lej, lezbače«. Saj zamahneš z roko in si misliš svoje. Greš naprej, a vendar ostane tisti neprijeten občutek in ne moreš vedno le zamahniti z roko.  Jasnega in glasnega verbalnega nasilja je vse več- vsaj  moja izkušnja tako kaže.

Mojca: Saj tudi v lokalu, v katerem se je zgodil incident v času parade, prihaja do izgredov tudi, ko je povsem običajen dan. Velikokrat se zgodi, da iz kakega okna prileti roža na pločnik. Metanje jajc je pa sploh že kar nek nacionalni šport- vsaj v Ljubljani. Veliko jajc je uperjenih v nas. Priletel je tudi že kak krompir. Ne vem, zgleda da ljudje dobivajo sporočilo, da je takšno vedenje sprejemljivo. Včasih se kak incident zgodi sredi belega dne, okrog so ljudje, a se nikomur ne zdi vredno poseči. Zadnjič je pred eno trgovino prodajalka čistila pločnik poln jajc in razlagala drugi prodajalki: »To je zarad' te parade, ko jo 'majo geji«. Njene besede sicer niso zvenele žaljivo, a so jasno povedale, da se ljudje zavedajo kaj se dogaja, da vidijo. To se mi zdi še posebno zaskrbljujoče- ne dogaja se skrivaj, da ljudje ne bi vedeli. Dogaja se vsem na očeh.

Politično izražanje včasih v nestrpnosti celo presega tiste iz ulic. (jlp)


V javnosti se je oglasilo precej politikov in bolj ali manj uglednih ljudi. Vsak je imel svoje mnenje. Kako sta razumeli sporočilo javnosti? Se vama zdi, kot da politika (potihem) odobrava nestrpnost? Jo morda celo podpihuje? Se počutita zaščiteno s strani države?

Polona: Nikakor ne. Ja, saj, dobro, parada je bila potem v soboto res zastražena, ampak ni samo parada. Saj niti ne gre za fizično ogroženost, oziroma da bi morala politika bolj neposredno skrbeti za našo varnost, oziroma za varnost vseh državljanov. Gre za sporočilo, ki ga politika pošilja. Politiki se ne zavedajo odgovornosti in moči, ki jo imajo in posledično tudi kakšno škodo povzročajo s svojimi besedami.Vsaka stvar jim je le izgovor za metanje polen pod noge in iščejo izgovor v recesiji. Vedno bo nekaj. Državljani pa se ne počutimo zato nič bolj varni. Ne mi, ne tisti, ki jih je prizadela recesija ali kdorkoli drug. Prav vsi smo lahko žrtve nesmiselnega sovraštva in nerazumne jeze.

Mojca: To je druga vrsta nasilja- s strani politikov. Bolj prefinjena, a v bistvu še hujša. Ni nasilje le fizično nasilje. Nasilje so tudi razni nastopi politikov ali drugih uglednih ljudi, ob besedah katerih se vse prevečkrat počutim ogroženo skoraj bolj kot na ulici ali na paradi.

---