Zakaj ne smemo seksati s sorodniki?

Ne spreglejte, zakaj in kdaj so prepovedali incest!

Kaj je incest?

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da incest pomeni spolne odnose med najožjimi krvnimi sorodniki. Incest je splošno sprejet kot nemoralno dejanje, večina zakonodaj pa ga uvršča tudi med kazniva dejanja. Družbene razlike se pojavljajo predvsem v definicijah ožjih družinskih članov, večina zahodnjaških zakonodaj pa črto dovoljenega potegne pri bratrancih. Razlike se pojavljajo tudi pri opredelitvi spolnega odnosa – za nekatere je kazniv le vaginalni odnos, druge pa prepovedujejo vsakršno spolno aktivnost.

Vsak incest še ni krvoskrunstvo

Slovenska zakonodaja je glede incesta med liberalnejšimi v Evropi. Vsi prostovoljni in zaželeni spolni odnosi med polnoletnimi storilci, tako istega kot tudi nasprotnega spola, so po naši zakonodaji nekaznivi. Tudi, če gre za sorodnike. Nekateri primeri incesta se preganjajo, če ustrezajo definicijam posilstva, spolnega občevanja z zlorabo položaja, spolnega občevanja z osebo, mlajšo od petnajst let, ali krvoskrunstva, to je spolnega občevanja polnoletnega očeta, matere, deda, babice, brata ali sestre z mladoletnim sorodnikom oziroma sorodnico. Tudi tisti, ki uidejo kazni države, pa se morajo vseeno spopasti z ogorčenimi družbenimi očitki, saj je tabu oziroma prepoved incesta kot v veliki večini svetovnih kultur prisotna tudi pri nas. Zakaj je temu tako? Poglejmo si tri glavne teorije, ki poskušajo osvetliti izvor prepovedi incesta z biološkega, sociološkega in religioznega zornega kota.

Genetski argument

Ta teorija je osnovana na pogostih primerih prirojenih genetskih napak novorojenčkov, ki naj bi bila posledica parjenja znotraj krvnega sorodstva. Incest naj bi torej škodoval splošnemu zdravju človeške vrste. Številni antropologi pa to teorijo zavračajo, saj incest sam po sebi ne povzroča genetskih napak, ampak so te posledica prenosa slabih genov oseb s podobnimi genetskimi zapisi. Če imata oče in hčerka ali dve drugi osebi s podobnim genskim zapisom neko genetsko napako, bo ta pri njunem otroku še toliko bolj verjetna. Poleg tega je končni rezultat parjenja znotraj sorodstva pravzaprav zmanjšanje števila defektnih genov v populaciji, saj veliko otrok s prirojenimi napakami umre še preden se začne razmnoževati. 

Družbeni argument

Claude Lévi-Strauss je v petdesetih letih prejšnjega stoletja trdil, da je moralna spornost incesta posledica svojstvenega načina zatiranja endogamnih razmerij znotraj posameznih družbenih skupin in spodbujanja eksogamnih razmerij med pripadniki različnih družbenih skupin. Eksogamija naj bi združevala sicer nepovezane dedne linije in tako krepila družbeno solidarnost. S  tem, ko si je bil moški prisiljen iskati partnerko izven svojega doma, naj bi se različni, med seboj vojskujoči se klani, zbližali, družba pa se je razcvetela. Teorija je požela veliko odobravanja med takratnimi antropologi, ker se je lepo vključevala v njihova proučevanja socialnih interakcij. Glavni argument nasprotnikov te teorije pa pravi, da je družba preveč razvejan pojem, da bi tabu incesta svoj izvor imel v socialnih vezeh. Družbena prepoved incesta namreč obstaja tudi v kulturah, ki s kozmopolitansko družbeno ureditvijo razvitega sveta nima veliko skupnega.

Religiozni argument

Veliko sociologov verjame, da tabu incesta izvira iz krščansko – židovskih religioznih besedilih. Prepoved incesta je v Bibliji precej pogosta in nazorna, nastopa pa tudi v vseh drugih monoteističnih spisih zadnjih 4000 let. Nekateri so s to teorijo poskusili razložiti tudi izvor prepovedi incesta v družbah, ki niso nikoli bile pod vplivom velikih monoteističnih religij, a naj bi se med njih razširila zaradi trgovskih poti. V povezavi z zgornjima dvema teorijama je ta teorija dokaj legitimna, saj ob socialnih in bioloških imperativih ljudem ni težko sprejeti neke institucionalizirane prepovedi, ki jo v današnji zahodni družbi poleg vere predstavljajo tudi zakoni.