Zakaj ženskam še vedno pohabljajo genitalije?

Vsako leto še vedno obrežejo 2 milijona deklic. Se tudi vi sprašujete, kako lahko kaj takšnega dovolijo(mo)?

Kje se še izvaja obrezovanje žensk?

Ocenjujejo, da danes na svetu živi okoli 100 do 140 milijonov obrezanih žensk, vsako leto pa je obrezanih še približno 2 milijona deklic. Uradne statistike ne obstajajo, saj operacijo le redko izvaja medicinsko osebje, podatki antropologov pa kažejo, da je postopek obrezovanja prisoten zlasti med muslimanskimi plemeni ob Nilu in v osrednji Afriki, delno tudi na Arabskem polotoku in Indoneziji. Njihove raziskave potrjujejo, da je obrezovanje žensk še danes razširjeno na Papui Novi Gvineji in Malajskem arhipelagu, v Avstraliji, Etiopiji, Egiptu in drugih delih Afrike, v Braziliji, Mehiki, Peruju, med muslimani na Bližnjem vzhodu, v Afriki, zahodni Aziji in Indiji, najvišji odstotek obrezanih žensk pa je v Sudanu, Čadu, Somaliji, Etiopiji in Maliju. Plemena, ki izvajajo to obredni postopek, ga štejejo za tisočletno tradicijo ali islamsko versko obveznost, v resnici pa ni povezan z islamom, saj ga Koran ne omenja. V večini muslimanskih dežel obrezujejo samo dečke, deklic pa ne.

Zakaj se obrezovanje izvaja?

V skupnostih, kjer izvajajo klitoridektomijo, ponavadi izvajajo tudi obrezovanje
moških. Oba rituala sta del religiozne in etnične tradicije in pomenita obvezno stopnjo prehoda v obdobje odraslosti. Tradicionalno prakso obrezovanja žensk so izvajali za zaščito njihove nedolžnosti in za zmanjšanje njihove seksualne želje. Ritual obrezovanja je za deklice in ženske v kulturah, ki ga prakticirajo, še vedno pogoj, da se lahko poročijo, brez poroke pa si v teh skupnostih moške dominacije skorajda ne morejo zamisliti življenja. Gre torej za drastično obliko obvladovanja oziroma nadzorovanja ženske seksualnosti v družbah, kjer so ženske v izrazito podrejenem položaju. Večina kultur, kjer je obrezovanje deklic navada, to prakso zagovarja kot versko nujnost ali sveto tradicijo. Dekle, ki ni obrezano, je neočiščeno in s tem nezaželeno za poroko, saj je zakoreninjeno prepričanje, da dekle, ki mu niso izrezali klitorisa, prinaša veliko nevarnost možu, ker se njen klitoris dotika moževega penisa. Obrezovanje je globoko zakoreninjeno v nedotakljivih lokalnih navadah, ki se jih ženske bojijo spreminjati. Družinska čast, čistost, zaščita pred uroki, zaščita deviškosti in zvestobe možu so opravičila, ki vzdržujejo prakso obrezovanja žensk.

Puščavska roža

Ljudje po svetu so na obrezovanje žensk postali pozorni šele ob izidu knjig Puščavska roža in Puščavska zarja. Avtorica Waris Dirie, svetovno znana manekenka, se je rodila in odraščala v nomadski družini v Somaliji, kot deklica pa je bila obrezana in infibulirana. Waris Dirie, ki se je opismenila šele kot odraslo dekle, je pretresljivo opisala navado obrezovanja deklic v svojem domačem okolju, katere žrtev je bila tudi sama. Z neverjetno življenjsko energijo je prestala vse travme, zaradi dogovorjene poroke pobegnila od doma in si izborila pot v zvezdniški vrh manekenk, s svojo avtobiografijo pa je razkrila najbolj intimno pohabljanje in duševne pretrese, ki so jo zaznamovali za vse življenje. Z izidom njenih knjig je postala glasnica oziroma borka za pravice deklic proti globoko zakoreninjeni navadi obrezovanja, ustanovila fundacijo za boj proti obrezovanju žensk in bila imenovana za uradno predstavnico Združenih narodov za pravice žensk v Afriki.