Ali feromoni sploh vplivajo na ljudi?
Feromoni so deležni velike pozornosti znanstvene skupnosti, vseeno pa njihov učinek na ljudi še vedno ostaja nerazrešljiva uganka.
Dokazano je, da so feromoni pomemben dejavnik spolne privlačnosti v živalskem svetu, njihov učinek pri ljudeh pa ostaja neraziskana uganka. (jlp)
Živalska privlačnost
Feromoni so kemične snovi, ki jih v izredno majhnih količinah izločajo in zaznavajo vse živali, od insektov do sesalcev, in povzročajo značilne vedenjske odgovore pri drugih osebkih iste vrste. Feromone izločajo različne žleze, najdemo pa jih v slini, znoju, iztrebkih in seču. Gre za substance, ki po kemijski poti prenašajo informacije, opozarjajo na nevarnost, označujejo pot do hrane in signalizirajo spolno privlačnost ter reproduktivno primernost posameznika. Starejši sloni, na primer, z vonjem oddajajo posebno mešanico kemičnih sestavin, s katero se znebijo mlajših tekmecev, saj so njihovi telesni vonji slonjim samicam manj privlačni. Raziskava Milosa Novotnya z Inštituta za feromonske raziskave Univerze v Indiani, je pokazala, da posebne molekule mišjega samca lahko obenem privlačijo samice in odganjajo, celo razdražijo druge samce, do podobnih zaključkov pa so prišle tudi številne druge raziskave.
Premoč vizualnih sporočil
Dokazano je torej, da so v živalskem svetu feromoni pomemben dejavnik spolne privlačnosti, pri ljudeh pa ostajajo neraziskana uganka. Mnogi raziskovalci namreč niso povsem prepričani o podobnem učinku feromonov pri ljudeh, čeprav človeški genom vsebuje več kot 1000 genov, odgovornih za prepoznavo in obdelavo vonja, in le 300 genov, ki so namenjeni obdelavi vizualnih informacij.
Med skeptiki je tudi Jianzhi Zhang z Univerze v Michiganu, ki je z raziskavo iz leta 2003 dokazal, da se je pred 23 milijoni let med primati v Afriki in Aziji, ki naj bi bili naši neposredni predhodniki, s pomočjo mutacije razvil gen, ki jim je omogočil videti barve. To je samcem omogočilo, da so opazili, kdaj se samicam zadnjica obarva rdeče, kar je znak pripravljenosti za parjenje.
''Z razvojem barvnega vida in vizualnih znakov spolne zrelosti je feromonska občutljivost postala odveč,''je dejal dr. Zhang. ''Vidne namige o paritveni pripravljenosti in primernosti je lažje zaznati kot feromone, saj se jih lahko vidi tudi z razdalje.'' Žvižgi gradbenih delavcev z vrha stavbe, namenjeni privlačni ženski, ki se je sprehodila pod njimi, so morda sami po sebi zadosten dokaz, da so vizualna sporočila za ljudi veliko močnejši faktor privlačnosti, kot pa vonj feromonov.
Skozi proces evolucije so ljudem zakrnele živčne poti za prenos feromonov v možgane. (jlp)
Zakrneli čut za feromone
Feromoni, kot tudi vse druge dišave, se po zraku premikajo s pomočjo drugih delcev, na primer z vodnimi kapljicami. Ponavadi lebdijo le okoli 30 cm nad tlemi, zato je malo možnosti, da bi v nabitem nočnem klubu zašli v vaš nos in kar naenkrat prižgali nezaustavljivo strast.
Feromonov za razliko od drugih vonjev pravzaprav ne moremo zaznati z nosom, temveč le s specializiranim vomeronazalnim organom, ki leži med nosno in ustno votlino, tega organa pa ljudje že dolgo nimamo več. ''Z razvojem barvnega vida v procesu evolucije je z mutacijami zakrnela tudi živčna pot, ki je feromonom omogočala priti iz nosu do možganov,'' še dodaja dr. Zhang.
Za lažjo predstavo si zamislite vlak, ki potuje od Ljubljane do Jesenic, a pri Kranju naleti na manjkajoč železniški tir. Čeprav so feromonske nevrotransmitorske poti pri primatih nedelujoče, pa je telesni mehanizem za proizvajanje feromonov še vedno aktiven, zato nekateri znanstveniki verjamejo, da feromoni na nas kljub temu še vedno učinkujejo preko običajnih vonjalnih poti.
Nekateri torej verjamejo, da spolna privlačnost temelji tudi na feromonih, spet drugi pa verjamejo, da je vse določeno s številkami - preverite,
kako lahko numerologija zaznamuje naše življenje?






























