Kdo je bil razvpiti Markiz de Sade?

Spoznajte škandalozno življenje in perverzna dela morda najslavnejšega francoskega pisatelja.

NJegova knjiga o sodomiji je že ob času nastanka dvignila veliko prahu in ga dvihuje še sedaj. (jlp)

Donatien Alphonse François, bolj znan kot Markiz de Sade, je bil francoski aristokrat, revolucionist in pisatelj,  ki je postal znan po romanih, polnih seksualnega nasilja, pri čemer je bilo njegovo najvišje gonilo zadovoljevanje osebnih užitkov. Nemški psihiater Richard von Krafft-Ebing je po njem poimenoval sadizem, ki označuje nagnjenje do uživanja v mučenju in poniževanju sočloveka za dosego spolne zadovoljitve in užitka. Izraz sadist pa se v vsakodnevnem govoru uporablja tudi za osebo, ki se na splošno razveseljuje nad nesrečo drugih ljudi.

Po Markizu de Sadeju so poimenovali sadizem, naslajanje ob prizadejanju bolečin in ponižanja. (jlp)

Življenje polno škandalov

De Sade se je rodil v Parizu 2.6. 1740 v vplivni in premožni družini grofov de Sadi, ene najimenitnejših plemiških družin v Provansi. Živel je škandalozno življenje in bil vpleten v sodomijo, incest in številne zlorabe prostitutk. Sodeloval je v sedemletni vojni, spopadu evropskih kolonialnih imperijev med letoma 1756 in 1763, nekaj let kasneje pa je še kot mlad oficir v poletni hišici zvezal in grozil z nožem deklici, ki ga je na pariških ulicah prosila za vbogajme. Trdil je, da je bil incident samo šala. Res se je žrtev lahko osvobodila in se rešila skozi okno. Leta 1772 je bil vpleten v še en škandal, ko je v Marseillu z visoko, vendar ne smrtonosno dozo kantaridina, močnega afrodiziaka, zastrupil nekaj tamkajšnjih prostitutk. Ni povsem znano, ali je to storil namenoma. Sodišče v Aixu ga je v odsotnosti obsodilo na smrt, a je prebegnil v Italijo. Zaradi močnega vpliva njegove družine so kazen kasneje zmanjšali na nekaj let zapora, kljub temu pa so ga iz ječe namesto leta 1779 izpustili šele leta 1790, kar pripisujejo predvsem vplivu njegovih sovražnikov. Sedenje v ječi naj bi precej škodovalo njegovemu duševnemu zdravju. Dvaintrideset let svojega življenja je preživel v zaporih in psihiatričnih inštitucijah, umrl pa je leta 1814 v norišnici v Charetonu.

S svojim prvim romanom je de Sade navdahnil številne pisce in filmske ustvarjalce. (jlp)

Mojster perverznega peresa

Markiza de Sada so opisovali kot pravo pravcato pošast, dokaze pa našli v njegovem življenju in literarnih delih, polnih posilstev, nekrofilije, poniževanja, trpinčenja in sprevrženih spolnih praks. Bil je zagovornik filozofije popolne svobode, brez omejitev morale, vere ali prava. Danes ga zgodovina sodi predvsem kot literarnega perverzneža, njegova glavna dela pa so 120 dni sodome, serija romanov o Justine, Zločini iz ljubezni in Incest. Kot jetnik v Bastilji je napisal kopico povprečnih in nepomembnih gledaliških iger, esejev in političnih pamfletov, začel pa je pisati tudi serijo romanov, ki naj bi ponazorili vse mogoče perverznosti. Leta 1971 je tako anonimno izdal prvi in najznamenitejši sadistični roman Justine ou les Malheurs de la Vertu (Justin ali Nesreča vrlin), ki sodi med nravstvene romane o padlih deklicah, značilne za 18. stoletje. A pri de Sadu je zgodba obratna: greh je poplačan, krepost pa trpi in se mora ponižati. Opisuje usodo dveh pariških bankirskih hčera, ki se morata po očetovi smrti sami prebijati skozi življenje. Starejša, brezvestna in krepka Juliette, zaide v gosposki bordel in se poroči z enim svojih odjemalcev, ki ga kasneje zastrupi. Mlajša sestra, plaha Justine, pa poskuša ostati krepostna, a jo posilijo, po krivem osumijo in pahnejo v ječo, konča pa v rokah seksualnega morilca.