Ali stres res povzroči spontani splav?

O tem, kaj sproži spontani splav, je prisotnih mnogo teorij. Preberite, ali nanj vpliva tudi stres.

Znano je, da v času nosečnosti na zarodek vpliva mnogo zunanjih dejavnikov, eden med njimi naj bi bil tudi stres, ki naj bi ga nosečnica doživljala zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Mnogo teorij o škodljivih vplivih na zarodek, ki koreninijo v sferi ljudskih modrosti, lahko sodobna znanost danes popolnoma ovrže, vendarle pa ostaja možnost povezave med stresom in spontanim splavom. Oziroma, teorije o tem, da stres vpliva na spontani splav, ni mogoče popolnoma zanikati in označiti za mit kakor je ne tudi popolnoma potrditi.

Težave s stresom

Stres kot dejavnik, ki vpliva na nosečnost, pa je seveda precej težko definirati. Jasno je, da vsaka nosečnica čuti vsaj neko stopnjo stresa, prav tako se zdi, da je naša družba že kar prežeta s stresom, ki ga povzroča vsakdanje življenje. Skrbi nas za službo, skrbijo nas finance, pod stresom smo zaradi rokov, ki nas preganjajo v službi, stresno je vsakodnevno stanje v prometni gneči na poti do doma. Skratka, stres je resnično prisoten na vsakem koraku in kdaj ga je preveč? Nekaterim ljudem ogromen stres predstavlja nekaj, ob čemer drugi le zamahnejo z roko in se preprosto ne obremenjujejo. Tudi pri nosečnicah je podobno: skoraj vse se obremenjujejo in so pod stresom, nekatere pač bolj, druge manj. In kljub temu se že od nekdaj otroci rojevajo zdravi in zadovoljni. Ko pa pričnemo o stresu govoriti kot o dejavniku za spontani splav, je seveda to dokaj lahko ob pogledu nazaj. Takrat je kaj zlahka reči ženski, ki je doživela spontani splav, da se je preveč živcirala, obremenjevala, namesto da bi preprosto uživala in se prepustila trenutku. Tudi opozarjanje na nevarnosti stresa med nosečnostjo ima lahko precej stresne učinke. Lahko namreč pripelje do stresa zaradi tega, ker pričnemo razmišljati o tem, kako se izogniti stresu.

Kaj pravijo raziskave?

Kot že rečeno, jasnih in nedvoumnih dokazov o vplivu stresa na spontani splav ni mogoče nanizati. Je pa znanih več raziskav, ko so to teorijo bodisi ovrgle, bodisi potrdile. Nekatere so se osredotočale na primer na raven hormona kortizol, ki naj bi bil povišan v stanju, ko je človek pod stresom. Nekoliko povišana raven tega hormona v nosečnosti je dokaj običajna, ko pa preseže povprečje, naj bi po mnenju nekaterih znanstvenikov skozi placento vplivala na otrokov razvoj in celo na možnost spontanega splava. Po drugi strani pa v drugih raziskavah niso našli jasne povezave med zvišano ravnijo hormona kortizol, stresa in možnostjo spontanega splava, so pa ugotovili, da nosečnice pod stresom in zaradi stresa na primer več kadijo (tako cigarete kot tudi marihuano), kar pa bi lahko imelo posledice na nosečnost.

Se je stresu mogoče izogniti?

Idealno bi bilo seveda, da bi se lahko stresu vsaj v nekaterih obdobjih v življenju, na primer v nosečnosti, popolnoma izognili. Žal pa to ni mogoče, saj se z določeno stopnjo stresa srečujemo prav v vsakem trenutku vsakdanjega življenja, prisoten pa je še bolj, če je nosečnica v preteklosti že imela spontani splav ali če se je zelo dolgo trudila zanositi. Tudi v teh primerih je dobro narediti načrt, kako se čim bolj izogibati situcijam, za katere lahko že vnaprej predvidimo, da bi lahko bile stresne. Za minimaliziranje stresa si je prepotrebno vzeti tudi trenutek zase, za sprostitev, ko se lahko umirite. Včasih je dovolj že par globokih vdihov in izdihov, kratek sprehod v naravi ali poslušanje najljubše pesmi iz vaše mladosti. Vsekakor je možnosti veliko, nobena pa vam ne bo vzela veliko časa, zato se jo vsekakor poslužite kar čimbolj pogosto.