Hormonski obliži naj ne bi učinkovali!

Mnogo žensk v upanju na boljšo spolnost v menopavzi kupuje drage hormonske obliže. Ti naj ne bi delovali.

Procter & Gamble Intrinsa testosteronski obliži

Ti obliži se uporabljajo predvsem za zdravljenje HSDD, skupka sindromov, ki opisujejo trajno pomanjkanje spolne želje žensk po menopavzi ali po odstranitvi jajčnikov.  Sodeč po rezultatih raziskave, ki jo je sponzoriralo farmacijsko podjetje Procter & Gamble, HSDD predstavlja „resen in klinično relevanten problem!“ Isto farmacijsko podjetje je za težavo takoj ponudilo tudi rešitev, ki je v Evropi že na voljo, v ZDA pa so naleteli na oviro. Nadzorniki so namreč sklenili, da ni dovolj dokazov o dolgoročni varnosti takšnih obližev. „Objavljeno gradivo, ki je bilo predstavljeno do sedaj, je temeljilo na skrbno izbrani ženski populaciji in kaže le majhen napredek pri seksualnih parametrih in velik placebo učinek,“ je dejal Ike Iheanacho, urednik „Drug and Therapeutics Bulletin“, kjer so objavili revizije že objavljenih študij. „Ali je dolgoročno zdravljenje varno, trenutno ne moremo sklepati. Neželeni stranski učinki so pogosti in ne vedno reverzibilni. Iz vseh teh razlogov ne moremo priporočati Intrise za uporabo pri ženskah z spolno disfunkcijo.“

Kako naj bi hormonski obliži delovali?

V naravni ali umetni menopavzi žensko telo neha proizvajati hormone v takšni meri, kot pred tem. Med mnogimi posledicami tega dejstva je tudi pomanjkanje spolnih odnosov, saj žensko telo, ki ni plodno in ni več primerno za razmnoževanje omili seksualne funkcije na minimum. Ker pa je spolnost v naši družbi del običajnega življenja tudi v poznejših letih, ker so med moškimi in ženskami razlike, se velikokrat zgodi, da si ženske spolnosti želijo tudi po obdobju menopavze. Ker takšno pomanjkanje spolne želje negativno vpliva na življenje ženske, so zdravniki začeli „zdraviti naravno stanje telesa s hormonskimi terapijami, v primeru Intrise z odmerki testosterona, ki naj bi bil povezan s spolno slo. Sindrom pomanjkanja spolne sle se imenuje HSDD in je nekakšna mešanica psiholoških in fizičnih dejavnikov. Ne gre za ženske, ki bi jim bili spolni odnosi onemogočeni, ampak do njih ne čutijo več nobene želje in pomanjkanje želje se zdravi z hormonskim odmerkom. Iheanacho in njegovi kolegi so pregledali študije, ki so vključevale okoli 4000 žensk. Večina teh študij je trajalo manj kot 6 mesecev, kar je premalo za oceno dolgoročne varnosti terapije. Najpomembnejše so bile študije na ženskah, ki so doživele t.i. umetno menopavzo, kjer so poskušali izločiti vse druge možne vplive, ki bi lahko vplivali na spolno željo. Ugotovili so, da so bili stranski učinki pogosti in da je delež kontrolne skupine ravno tako opazil izboljšanje, čeprav te ženske niso prejemale hormonskih obližev. Tako se majhna prednost hormonskih obližev kaže bolj kot placebo efekt ali preprosto posledica časa.

Učinkovitost - brada proti en spolni odnos na mesec

Zdravilo Intrinsa je bilo učinkovitejše od placeba. Analiza skupnih rezultatov študij je pokazala, da so ženske, ki so uporabljale zdravilo Intrinsa, v štiritedenskem obdobju imele v povprečju za 1,07 več zadovoljivih spolnih odnosov kot ženske, ki so uporabljale placebo. Najpogostejši neželeni učinki zdravila Intrinsa (opaženi pri več kot 1 od 10 bolnic) so hirsutizem (povečana rast dlak, zlasti na bradi in nad zgornjo ustnico) in reakcije na mestu namestitve obliža (rdečica in srbenje). Celoten seznam neželenih učinkov je seveda daljši. Glede na to, da je testosteron moški spolni hormon, je potrebno ženske, ki jemljejo zdravilo Intrinsa, spremljati, da bi tako opazili, ali se pri njih pojavljajo „androgeni“ neželeni učinki (pojavljanje moških značilnosti), kot so rast dlake na obrazu, znižanje glasu ali izpadanje las. Ženske, ki opazijo katerega od teh učinkov, se morajo posvetovati z zdravnikom.