Kako preprečiti mastitis oziroma vnetje dojk?

Vnetje dojk povzroča bolečino, oteklino in rdečino, spremlja pa ga splošna oslabelost in povišana temperatura.

Vzroki in simptomi vnetja dojk

Do vnetja dojk največkrat pride med nosečnostjo in dojenjem. Vzrok za nastanek vnetja so bakterijske okužbe, med katerimi je najpogostejša okužba s stafilokoki, streptokoki, redkejša pa okužba z gram negativnimi mikroorganizmi. Ženske ga načeloma zelo hitro prepoznajo, saj povzroča precejšnjo bolečino, rdečino in oteklino dojke. Prav tako sta prisotni splošna oslabelost in povišana telesna temperatura. Mastitis se največkrat pojavi v prvih treh mesecih po porodu, saj lahko bakterija iz otrokovih ustec med dojenjem vstopi skozi dojko v notranjost žleznega tkiva. Ko bakterija vstopi skozi drobne razpoke v bradavici v dojko, se prične hitro razmnoževati, kar povzroči lažjo infekcijo ali celo ognojek. Do vnetja dojk lahko pride tudi zaradi večje količine mleka v žlezah, ki se ni dovolj hitro in pravilno izpraznilo iz dojke. Za mastitisom pa lahko zbolijo tudi ženske, ki ne dojijo. Največkrat se to zgodi v času menopavze ali pa pod vplivom ostalih hormonskih sprememb, ki povzročijo, da se izvodila zaprejo zaradi odmrle kože.

Preprečevanje in zdravljenje vnetja dojk

Mastitis zdravimo s pomočjo antibiotikov. Kadar se ognojek nahaja globlje v dojki, je potreben manjši operativni poseg, s katerim odstranijo zagnojeno tkivo. Bolečino, ki nastane ob vnetju dojk, lahko zmanjšamo z obkladki in rahlimi masažami dojke. Da do vnetja ne bi prišlo, je priporočljivo redno dojenje oziroma dosledno praznjenje mleka ter ustrezna higiena otrokovih ust in rok. Tudi vnetju dojk podobna vrsta raka na dojkah lahko povzroča oteklino in rdečino, vendar so takrat laboratorijski vnetni pokazatelji običajno znižani. Akutna vnetja lahko preidejo tudi v kronično obliko, katerih zdravljenje pa je precej bolj dolgotrajno.

Več o zdravju žensk preberite v Enciklopediji!