Kako so se ženske skozi zgodovino zaščitile pred nosečnostjo?

Palčke iz kakava, izpiranje z dezinfekcijskim sredstvom proti nosečnosti ter pletilke in umazan krompir za splav?! Vsekakor vredno branja.

Prvi vložki za žensko mednožje so bili nezanesljivi in neprijetni

Prelomno je bilo leto 1838, ko je berlinski zdravnik F. K. Wilde na tržišče lansiral nekakšen vložek za mednožje, ki pa se ni najbolj prijel, saj je bil malce štorast, neprijeten in nezanesljiv. Vse do leta 1881, ko je vse skupaj v roke vzel njegov stanovski kolega Mensing in v javnost serviral obsežen spis, kjer je podrobno pojasnil namene tega vložka. Šlo je nov in nadgrajen model, ki je dodobra zaprl ustje maternice in preprečil vdor sperme. Ker se je gospod Mensing bal negativnega odziva, je svoj zapis objavil pod psevdonimom, potem pa je ugotovil, da je zadeva prišla ob pravem času in da je Nemčija dovolj moderna za začetek ženske kontracepcije in prototipa za diafragmo.

Palčke iz kakava proti zanositvi

Nato je na sceno priletel angleški lekarnar Riedell, ki si je izmislil posebne palčke iz kakava in kinina, ki si jih je morala ženska tik pred penetracijo vstaviti v vagino, kar naj bi preprečilo zanositev. Palčke so se resda prijele, toda njihova zanesljivost ni bila prav visoka. Ne glede na to pa je Riedell nakazal nov pogled na preprečevanje zanositve, ki se ga da doseči tudi s kemijo. To so sicer vedeli že stari Egipčani, toda prav Riedell je bil dejansko tisti, ki je vse skupaj začel v modernejši dobi. Za njim so se pojavili različni zdravniki, lekarnarji in tudi šarlatani, ki so izumljali ter preizkušali različne spojine in coprnije, ki so si jih ženske tako ali drugače vstavljale in mazale po svojih mednožjih. To so bile razne palčke, mazila, masti, tekočine in praški, katerih glavni namen je bil, da ubijejo živahne spermiče. Prav imate, konec osemnajstega stoletja se je začel atentat na spermo, posledice pa so bile dejansko le razna vnetja ženske sluznice in celo trajne poškodbe, ki so jih povzročile zastrupitve.

Američani so se domislili izpiranja nožnice

Veliko bolj učinkovito in neškodljivo metodo si je izmislil ameriški zdravnik Charles Knowlton, ki je predlagal, da si ženska takoj po penetraciji nožnico spere s kislo tekočino, ali z kakšnim dezinfekcijskim sredstvom ter celo z navadno vodo. Ta postopek so resda poznali že stari Rimljani, toda prav Knowlton ga je populariziral in iz njega ustvaril trend. Najprej je zagovarjal izpiranje s kemičnimi sredstvi, potem pa je pogruntal, da je dovolj le voda, saj gre v bistvu za praktično čiščenje sperme. Prav zavoljo tega odkritja, so šarlatani ostali brez službe, procent okuženih žensk pa se je drastično zmanjšal. Problem je bil le še v dejstvu, da so nekatere že noseče ženske želele na vsak način splaviti, kar pomeni, da so jemale nevarne preparate, ki bi povzročili spontani splav. Da o tistih, ki so si v mednožje porivale ostre pletilke, ali umazan krompir, niti ne govorimo.

Število otrok je bilo treba zmanjšati

Na začetku osemnajstega stoletja je Evropo očitno zajela panika, da se družinam rodi preveč otrok. Prav zato so hoteli narediti vse, da bi drastično zmanjšali število zanositev in da bi čimprej odkrili uspešno kontracepcijsko sredstvo za ženske. Že leta 1821 je angleški filozof James Mill recimo zapisal, da je velik problem prav v tem, kako omejiti število porodov. Sto let kasneje je bila situacija seveda povsem drugačna, seks pa se je ločil od avtomatske zanositve. Nosečnost je postala odločitev posameznika, otroke pa so začeli načrtovati. To pomeni, da sta se seksualni nagon in nagon za ohranjanje vrste ločila na podoben način kot v starem rimskem cesarstvu, kjer so se prav tako bali, da se jim ne bi rodilo preveč otrok. Začela se je seksualna revolucija, ki je v štiridesetih zajela Francijo in ženski končno vzela trapast naziv stroja za rojevanje. In prav to je povzročilo tudi žensko emancipacijo na področju seksualnosti, saj so tudi ženske lahko začele v seksu uživati brez strahu za nosečnost. Prav imate, na sceno so prišle tabletke.