Kako vemo, da prihaja menopavza?

Obdobje, v katerem se telo pripravlja na menopavzo, imenujemo klimakterij. Kako prepoznamo to fazo?

Klimakterij ali morda že menopavza?

S klimakterijem ženska vstopi v novo poglavje v življenju. Klimakterij ali perimenopavza je obdobje, ki traja nekaj let pred zadnjo menstruacijo. V času klimakterija se izteče obdobje plodnosti. Nastopi novo obdobje, ki ga imenujemo menopavza. Menopavza je trajno prenehanje menstruacije in prenehanje ciklične dejavnosti jajčnikov pri ženski. Nastop menopavze določamo, ko ženska najmanj eno leto ni imela menstruacije. Naravna menopavza v povprečju nastopi po 50. letu. Večina žensk se sooča z bolj ali manj izraženimi klimakteričnimi simptomi. Pri nekaterih ženskah menopavza nastopi naenkrat, brez klimakterija. Najpogosteje gre za primere, ko je menopavza nastopila kot posledica operativnega posega. V takih primerih simptomi nastopijo naenkrat in z vso močjo.

Znaki klimakterija

V obsežni raziskavi med slovenskimi ženskami, starimi od 45 do 54 let, so ugotovili, da se eden ali več zgodnjih klimakteričnih simptomov pojavlja pri 50–70 % žensk. Znaki, ki jih doživi večina žensk so: vročinski vali, nočno potenje, nemir, razbijanje srca, razdražljivost, povišan krvni pritisk, pridobivanje telesne teže, depresivna razpoloženja. Pozneje, se pojavljajo tudi pozni simptomi – suha koža, izpadanje las, bolečine v kosteh in sklepih, suha nožnica in bolečine ob spolnih odnosih. Prizadeta so tudi sečila. Pri veliko ženskah mehur ni več zanesljiv in prihaja do nekontroliranih izpustov urina. Zaradi spremenjenega hormonskega stanja se pogosteje zvišajo vrednosti krvnega holesterola in tlaka s pospešeno aterosklerozo, kar zvečuje nevarnost srčnožilnih bolezni. Zaradi pomanjkanja spolnih hormonov se znižuje gostota kosti, kar lahko privede do osteoporoze z zlomi.

Kaj se dogaja v telesu v času klimakterija?

Jajčniki počasi ustavljajo svojo hormonsko aktivnost, kar vodi k motnjam in nepredvidljivim mesečnim krvavitvam. Pešanje delovanja jajčnikov posredno vpliva tudi na delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem (npr. ščitnice), zato se v tem obdobju lahko pojavijo motnje v njihovem delovanju. Plodnost v klimakteriju upada, vendar je še vedno možnost zanositve vsaj eno leto po menopavzi. V klimakteriju, ki traja tudi do nekaj let, jajčnika ustvarjata vedno manj ženskih in moških hormonov. Vlogo izločanja spolnih hormonov prevzamejo druga tkiva in organi nadledvična žleza, maščobno tkivo in mišice. Uspešnost teh organov je odvisna predvsem od telesne in duševne kondicije ženske ter prehrane. Menstruacijske krvavitve lahko postanejo šibkejše, močnejše, krajše ali pa se čas krvavitve celo podaljša. Ko tvori telo končno le majhne količine estrogena in nobenega progesterona več, krvavitev izostane. Motene pa so tudi številne druge funkcije, ki jih vodijo ženski hormoni. Vsaj dve tretjini žena toži v klimakteriju o telesnih in psihičnih težavah. Klimakterij nikakor ni bolezen, vendar pomeni za telo in psiho kar krepko obremenitev. Zaradi visokih starosti, ki jih populacija dandanes dosega, leta menopavze ne moremo več enačiti s starostjo.
 

Lajšanje znakov klimakterija

S katerimi ukrepi lahko ženske same lajšamo znake klimakterija?

V klimakteriju postane še bolj pomembno, da se ženska dovolj in kakovostno naspi. Spanec je pomemben za delovanje nadlevične žleze. S 15 minutnim izpostavljanjem kože soncu tri krat tedensko, telesu zagotovimo vitamin D, ki skrbi za ohranjanje kostne mase. Pomembna je uravnotežena prehrana z omejitvijo uživanja prečiščenih ogljikovih hidratov. Priporoča se uživanje živil, ki vsebujejo rastlinske estrogene, dovolj vitaminov in mineralov. Odsvetuje se kajenje, saj kajenje pospešuje razgradnjo spolnih hormonov. Lahko si pomagamo tudi s pripravki iz lekarne. Brez recepta so v lekarni na voljo pripravki iz rastline grozdnata svetilka in pripravki iz soje. Sprehodi, plavanje in kolesarjenje so športi, ki so kljub letom primerni za ohranjanje telesa v dobri kondiciji. Če so težave močneje izražene ali jih zeliščni pripravki ne omilijo, pa lahko zdravnik glede na stanje in tveganje uvede nadomestno hormonsko zdravljenje z estrogeni ali predpiše druga ustrezna zdravila.