Kdo je pravzaprav obseden s seksom?

Kdaj dejansko govorimo o 'zasvojenosti s seksom oz. odvisnosti od seksa? Vabljeni k branju...

Morebiti se vam je že kdaj pripetilo, da ste se pogledali v ogledalo in si zastavili vprašanje »Kaj pa, če sem obseden/a s seksom«? Ali pa opazovali lastno gibanje med seksom, kot je to počel Ameriški psiho v troje. Pomirite se, prepričan sem, da nihče niti ne ve točno, kako razvrstiti to človekovo lastnost.

Kdo je obseden s seksom?

Ljudje, ki sami sebe obravnavajo kot obsedene s seksom zase trdijo, da se celotno življenje vrti okoli seks tematik kjerkoli in kadarkoli, pri tem pa na nek način vedo, da jim to početje ne prinaša posebnih užitkov, kljub temu pa mora biti prisotna konstantna količina ne/posebnih užitkov. V nasprotnem primeru zapadejo v slabo počutje, postanejo nejevoljni in sploh razdraženi. Peggy Elam, terapevtki in psihologinji je pacientka priznala, da pri tem spol niti ni pomemben, še manj rasna pripadnost, kar šteje je le dejanje v obliki seksa. Sama sebe je nemalokrat postavljala vzporedno z odvisneži od drog in alkohola. Svoje razmišljanje o problemu, kot to lastnost sama vidi, zaključi z mislijo, da si obupno želi biti v monogamnem razmerju, ki bi pripomogel k prenehanju te obsesije.

Kaj pravi stroka?

Način, na katerega odgovarja terapevtka, se vam bo nemara ustrezal. Namreč znotraj stroke ne obstaja jasno razdelana definicija »seks obsesije«, niti ne more biti podana uradna diagnoza kakega psihiatra, drži pa, da če samega sebe vidiš kot nekoga, ki nekaj počne, istočasno pa se zaveda, da ga to bremeni, ga spravlja v stresne situacije in v samodestruktivno delovanje, potem si na dobri poti. Da si priznaš namreč. Na tej točki si šele lahko zadaš cilj, da bi bilo določene navade dobro spremeniti.

Bistvenega pomena je, da pri sebi spoznate razločevanje med »biti v družbi zaradi družbe same« ali »biti v družbi, ker to vodi v seks«. Mogoče ste eden tistih, ki deluje po principu injicaranja stalne pozornosti, v primeru, da začutijo odmik pozornosti in preusmeritev le-te drugam, pa kompenzacijo poiščejo v seksu. Za začetek si zastavite par sočnih vprašanj ...

Prigode obsedenca s seksom, ki to nikoli ni bil

Michael Douglasa je žena poslala na zdravljenje, ker ga je zalotila v postelji s prijateljico. To sicer še ni razlog, da bi človek dejansko bil to, kar mu pripisujejo (obsedenec s seksom), resda pa v svetu zvezdništva nastane marsikateri pojav, ki se ga nato razpotegne čez širši del družbe. Natanko to se je zgodilo v tem primeru. Pred tem se sploh ni govorilo o odvisnosti od seska, vse od 1. dela Prvinskega nagona ne. Tisti terapevti, ki trdijo da problem je, pravijo, da je ta skupina ljudi prav tako neodgovrna kot narkomani, alkoholiki, saj s svojim spolno razuzdanim življenjem ogrožajo družino, zdravje in obstoj na delovnem mestu. Ko smo že pri delovnem mestu. Koliko izmed vas na delovnem mestu obiskuje spletne strani s porno ali erotično vsebino? In ob koncu delavnika na prenosnem računalniku nosi delo s seboj domov, ker naj bi vam primanjkovalo časa?

Kakorkoli že, mnenja so deljena. Mislim pa, da je treba nujno potegniti črto med megalomanskim spolnim nagonom in odvisnostjo od seksa. Pri prvem ste obsojeni na neprestano iskanje zadovoljstva in samopotrjevanja, pri drugem pa boste bržkone napoteni v hospitalizirano okolje, ki vas bo prepričevalo, da ste zabredli. Linija med zabavnim in nenormalnim je očitno zelo tanka. Na katerem bregu se nahajate vi, pa naj vam povedo drugi, za začetek neprofesionalni terapevti – ljudje vaše bližine.