Nevarne bolezni, ki lahko napadejo jajčnike
Vse o boleznih, ki prizadenejo jajčnike in v nekaterih primerih celo povzročijo neplodnost.
Bolezen jajčnikov v skrajnem primeru ozdravijo s kirurško odstranitvijo enega ali obeh. (jlp)
Rak na jajčnikih
Rak na jajčnikih je dokaj redek pojav, redkejši od raka na maternici ali materničnem vratu. Zelo težko ga je odkriti, če je ugotovljen zgodaj, pa so možnosti zdravljenja še dokaj dobre. Pogostejši je pri ženskah po menopavzi in ženskah, ki niso nikoli rodile, imajo raka na jajčniku v ožjem sorodstvu, so imele raka na dojki, maternici ali danki ter ženske s prekomerno telesno težo. Glede na povedano bi lahko sklepali, da dojenje in jemanje kontracepcijskih tablet zmanjšata nevarnost raka na jajčnikih. Lahko se pojavi na obeh ali na le enem jajčniku. Med simptome, ki se pojavijo dokaj pozno, se uvrščajo želodčne težave, bolečine v predelu trebuha, napenjanje, nenavadne nožnične krvavitve ali nabreklost trebuha. V primeru, da ginekolog pri pregledu odkrije odebelitev, bo zelo verjetno izvedel laparoskopijo ali laparotomijo. V zgodnjem obdobju raka zdravijo z ooforektomijo, v poznejšem pa s histerektomijo.
Vse kaže, da jemanje kontracepcijskih tablet zmanjšuje možnosti raka na jajčnikih. (jlp)
Ciste na jajčnikih
Ciste na jajčnikih so dokaj pogoste, razlog za njihov nastanek pa so nepravilnosti pri sproščanju jajčec iz folikla. Ker se folikel ne razpoči, nastane cista. Ogromna večina cist je benignih, nekatere izmed njih pa se povečajo in postanejo trde ter povzročajo moten menstrualni ciklus, bolečine in nelagodje v trebuhu. Včasih se bolečine pojavijo tudi med spolnimi odnosi. Ginekolog odkrije ciste med pregledom, ko otiplje predel okrog jajčnikov in maternice. Nato opravi še pregled z ultrazvokom ali laparoskopijo. Ciste lahko izginejo same, nekatere pa je potrebno odstraniti. Kadar je cista zelo velika, je včasih potrebno odstraniti cel jajčnik (ooforektomija).
Manjše ciste izginejo same, večje, ki lahko postanejo tudi boleče, pa je potrebno odstraniti. (jlp)
Policistični jajčniki
Sindrom policističnih jajčnikov ženske največkrat odkrijejo šele takrat, ko ne morejo zanositi. Gre za motnjo v izločanju hipofiznih hormonov, ki sprožijo razvoj jajčeca v jajčniku, nakar se zunanja plast jajčnika zadebeli in na njegovi zunanjosti se pojavijo drobne ciste. Zelo pogosto so simptomi policističnih jajčnikov neredne menstruacije, pretirana poraščenost, akne, mastna koža in prekomerna telesna teža. Stanje je možno zdraviti z zdravili, ki omogočajo normalno hormonsko ravnovesje. Veliko je odvisno tudi od tega, ali ženska želi zanositi ali ne.
Policistični jajčniki so krivci za nezmožnost enostavne zanositve. (jlp)
Ooforektomija ali odstranitev jajčnika
Gre za kirurško odstranitev enega ali obeh jajčnikov, večinoma zaradi rakavega obolenja, včasih pa tudi zaradi prevelikih cist ali kot del histerektomije. Odstranitev jajčnikov lahko pomeni tudi zgodnjo menopavzo, še posebej pri ženskah, ki si še želijo imeti otroke. Ooforektomija je za žensko lahko hud stres tako kot histerektomija, ki jo nekateri imenujejo celo za kastracijo ženske. Če je le možno se pri mladih ženskah zdravniki raje odločijo za delno ooforektomijo, torej želijo ohraniti normalno delovanje jajčnikov še naprej. Če v telesu ostane le majhen del enega jajčnika, se bodo menstruacije pri ženski nadaljevale in tudi možnost zanositve bo še vedno prisotna. Ženski, ki je zaradi odstranitve jajčnikov doživela prezgodnjo menopavzo zdravnik lahko predpiše nadomestno hormonsko zdravljenje, ki posnema učinke hormonov, ki jih sproščata jajčnika in zmanjša simptome menopavze na minimum, toda ne povrne zmožnosti za zanositev.
































