Plusi in minusi hormonsko nadomestne terapije

Čemu služi hormonsko nadomestno zdravljenje in kakšne so njegove posledice?

Hormonsko nadomestno zdravljenje pomaga pri vzpostavljanju hormonskega ravnovesja v telesu, ko gre le- to skozi nekatere precej drastične spremembe. Kljub temu, da se govori o hormonskem nadomestnem zdravljenju, moramo poudariti, da klimakterij ni bolezen, ampak naraven telesni proces. Ženska ni bolna, tako kot ni bolna, ko dobi menstruacijo.

Kakšni so pozitivni učinki hormonskega nadomestnega zdravljenja?

Temelj hormonsko nadomestnega zdravljenja je dodajanje estrogenov. Pri veliko žena se izkaže dodajanje hormonov kot nepotrebno, ker proizvaja njihovo telo v ostalih organih in v maščevju še vedno dovolj estrogena. Za ostale pa velja, da ima hormonsko nadomestno zdravljenje veliko blagodejnih učinkov. Dostikrat se šele ob izgubi zavemo, kaj smo imeli. Podobno velja za hormone. Šele, ko se njihova vrednost niža vidimo, kako pomembno vlogo igrajo. Hormoni igrajo pomembno vlogo pri gradnji kosti in njihovem vzdrževanju. Če oseba izgubi preveč kostne mase, postanejo kosti porozne in lomljive (osteoporoza). Okvare na skeletnem sistemu lahko preprečimo, če uvedemo pravočasno in dolgoročno terapijo, katero podpira še s kalcijem bogata prehrana. Nadomeščanje hormonov koristi tudi nožnici. Ob pomanjkanju hormonov trpi njena prožnost in navlaženost, ki sta ključnega pomena za zadovoljujoč spolni odnos. Učinkovito se spopada tudi z nespečnostjo, nihanji v razpoloženju, stresom in vročinskimi vali.

Kdaj hormonsko nadomestno zdravljenje ni priporočljivo?

Pri hormonskem nadomestnem zdravljenju je treba upoštevati previdnostne ukrepe. Zdravljenje ni primerno pri srčnožilnih, jetrnih in tromboemboličnih boleznih, pri hormonsko odvisnih tumorjih (npr. dojke) in sistemskih boleznih (npr. revmatske bolezni). Estrogeni so pri ženskah, ki imajo maternico, povezani z znatno večjo možnostjo nastanka raka maternice, zato jih nikoli ne dajejo same, pač pa vedno s progestageni. Pri ženskah, ki imajo odstranjeno maternico, pa ženska prejema le estrogene. Manj jasna pa so stališča do hormonsko nadomestnega zdravljenja pri preprečevanju koronarne bolezni. Nekateri menijo že danes, da je to najpomembnejši preventivni ukrep v boju proti koronarni bolezni pri ženskah, drugi pa so bolj zadržani in menijo, da so potrebni čvrstejši dokazi o njeni učinkovitosti po eni in varnosti po drugi strani. Vse več je podatkov, da hormonsko nadomestno zdravljenje ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo, ki je najpomembnejši vzrok demence v starosti. Raziskave tudi kažejo, da estrogeni zmanjšujejo nevarnost raka na debelem črevesju.

Možni negativni vplivi hormonsko nadomestnega zdravljenja

Hormonsko nadomestno zdravljenje nekoliko poveča nagnjenost k venskim trombozam in pljučni emboliji. Poveča se možnost nastanka raka endometrija. Dolgoletno zdravljenje verjetno nekoliko poveča ogroženost pred nastankom raka na dojki, če traja nadomeščanje več kot 10 let in pri starejših od 60 let. Nekajletno dajanje hormonsko nadomestnega zdravljenja za odstranjevanje klimakteričnih težav ni nevarno. Pri odločanju glede dolgotrajnega zdravljenja je treba vedno pretehtati, kakšni so ostali dejavniki za pojav raka na dojki, zlasti je pomemben podatek o bolezni pri materi oziroma pri ženskih sorodnicah po materini strani ter podatek o kasnem rojevanju. Po današnjem mnenju velja, da koristni učinki hormonsko nadomestnega zdravljenja vendarle pretehtajo morebitne nevarnosti pri večini žensk, zato jo načelno vse pogosteje priporočajo, če le ni kontraindikacij zanjo.

Načini hormonskega nadomestnega zdravljenja

Estrogene lahko ženska prejema v obliki tablet skozi usta, v obliki obližev skozi kožo ali v obliki injekcij v mišico. Možna je tudi lokalna uporaba majhnih odmerkov estrogena v nožnico, ki bistveno ne poveča ravni estrogena v krvi, pač pa preprečuje atrofične spremembe v nožnici, do katerih pride v času klimakterija.

Alternativa hormonskemu nadomestnemu zdravljenju

Velik zaščitni vpliv, zlasti v obdobju okrog menopavze in po njej, ima redna telesna dejavnost, saj so telesno dejavne ženske za 70% manj ogrožene kot nedejavne ženske. Redna telesna dejavnost v veliki meri upočasni telesne spremembe, ki so značilne za obdobje po menopavzi in so povezane z večjo koronarno obolevnostjo. Preprečuje zvečanje telesne teže, zvečuje zaščitni holesterol HDL in preprečuje nastanek sladkorne bolezni pri ženskah, ki so nagnjene k njej. Govorimo o alternativnem nehormonskem odpravljanju posledic menopavze. K tem oblikam sodijo nekatera zdravila, ki delujejo na centralno živčevje, kot je zdravilo klonidin, ki ga sicer uporabljajo za znižanje visokega krvnega tlaka. Uporabljajo se tudi razna pomirjevala, ki pa imajo tudi stranske učinke, in različni vitamini, zlasti vitamin E.