SPLAV: Za ali proti?

Preberite si več o izhodu v sili, za katerega se vsak dan odloči okoli dvajset Slovenk.

Kako splav poteka?

Umetna prekinitev nosečnosti (splav oziroma abortus) je postopek, s katerim namerno prekinemo nosečnost, preden je zarodek sposoben samostojnega življenja izven maternice. To lahko dosežemo z uporabo zdravil, ki povzročijo smrt zarodka in spontani porod, ali pa s posegom, pri katerem zarodek odstranimo skozi maternični vrat in nožnico. Redkeje in samo v posebnih primerih se splav opravi tudi kirurško preko trebušne in maternične stene.

Različne metode splava

Najpogostejši je splav s tako imenovano vakuumsko aspiracijo, ki jo izvajajo v bolnišnici. Poseg poteka pod splošno anestezijo. Skozi nožnico in maternični vrat, ki ga predhodno mehansko ali z zdravili razširijo, v maternico vstavijo sesalno cevko in vsebino maternice posesajo. Po posegu ostane ženska na opazovanju do 5 ur. Metoda je primerna, če nosečnost ne traja več kot 12 tednov. Možne komplikacije so infekcije rodil, krvavitve iz maternice in poškodbe materničnega vratu in stene maternice. Če nosečnost ne traja več kot 7 tednov, je primerna endometrijska aspiracija, ki je podobna zgoraj opisani metodi, vendar jo lahko izvedejo ambulantno in ponavadi brez anestezije.

Tabletka za splav

V zadnjih letih je veliko prahu dvignila tabletka RU486. Poznana je že od leta 1988, v širšo uporabo pa je prišla šele leta 2004. Ženska, ki hoče splaviti, jo mora vzeti najkasneje v 7. do 9. tednu nosečnosti. Tabletka vsebuje steroid mifepriston, ki povzroči odstopanje posteljice in smrt zarodka. Včasih je že to dovolj, da se v nekaj dneh sam od sebe sproži tudi prezgodnji porod, pogosto pa mora ženska dobiti še hormon prostaglandin, ki v 4 do 8 urah sproži krčenje maternice in porod.  Stranski učinki so krči, slabost, bruhanje, driska in zelo redko dolgotrajno krvavenje iz maternice.

Splav v Sloveniji

Pravica do splava je v Sloveniji zagotovljena v 55. členu Ustave Republike Slovenije in mora biti zagotovljena vsaki ženski, če le nosečnost ne traja več kot 10 tednov. V primeru več kot 10-tedenske nosečnosti o splavu odloča komisija za umetno prekinitev nosečnosti, ki jo imajo vsi ginekološko - porodniški oddelki v bolnišnicah. V skladu z zakonodajo je dovoljenje staršev za splav potrebno le, če je dekle mlajše od 16 let. Ženska, ki želi opraviti splav, mora podpisati, da je bil poseg izveden na njeno zahtevo in da pozna vse morebitne posledice ter zaplete. Za splav prav tako ni potrebna napotnica splošnega zdravnika, ampak se ženska obrne neposredno na svojega ginekologa. Poseg je brezplačen za ženske, ki imajo osnovno zdravstveno zavarovanje. Kljub temu, pa se tudi pri nas še vedno zgodi, da ženska umre zaradi posledic ilegalnega splava.

Za življenje ali za izbiro?

Malo je tem, ob katerih bi si lahko bila mnenja tako nasprotujoča. Nekateri zagovarjajo nedotakljivost pravice do življenja, drugi nedotakljivost pravice do izbire. Verjetno imate sami že bolj ali manj jasno izdelano stališče, vendar lahko tudi od še tako trdnih principov ostane bore malo, ko ste pred odločitev nenadoma postavljeni vi. Morda vam bodo informacije iz tega članka vsaj malo v pomoč, zavedati pa se morate, da odločitev za splav ni in ne more biti lahka stvar. Zato z zanesljivimi in enostavnimi metodami kontracepcije, kot sta kondom in kontracepcijske tabletke, poskrbite, da pred to odločitev sploh ne boste nikoli postavljeni.

Odprite temo o splavu na forumu.