Spolnost po možganski kapi

Spolnost po možganski kapi je drugačna. Preberite, kakšne so posledice in kako se z njimi spoprijeti.

Možganska kap in statistika

V Sloveniji vsako leto na novo zboli za možgansko kapjo približno 4000 oseb. V razvitih državah je umrljivost približno 15-odstotna, v nerazvitih pa je precej višja. V Sloveniji je prvi dejavnik tveganja arterijska hipertenzija oziroma povišan krvni tlak. V Sloveniji je leta 2000 imelo skoraj 50 odstotkov prebivalstva povišan krvni tlak. Ženske obolevajo za možgansko kapjo starejše kot moški. Ženske obolijo v starosti okrog 70 let , medtem ko moški obolevajo pri povprečno 64 letih. V ZDA so možganskožilne bolezni v upadu, predvsem na račun odličnega nadzora arterijske hipertenzije oziroma krvnega tlaka. V Sloveniji je na področju preventive še veliko možnosti.

Odločilno vlogo igra čas

V evropskih državah je možganska kap tretji vzrok smrti. Kot kažejo podatki, približno 30 odstotkov bolnikov, ki so preživeli možgansko kap, utrpi trajne posledice, čeprav morda ne potrebujejo nenehne pomoči pri vsakodnevnih opravilih. Nadaljnjih 20 odstotkov preživelih po zaključenem zdravljenju in rehabilitaciji potrebuje stalno pomoč pri vsaj eni od vsakodnevnih dejavnosti ali opravilu, večina preživelih pa potrebuje institucionalno pomoč. Huda možganska kap zapusti težko invalidnost. Invalidov, za katere je treba poskrbeti v celoti, je med obolelimi za možgansko kapjo približno 55 odstotkov, drugi ostanejo lažji invalidi, nekaj pa je tudi takih, ki po možganski kapi nimajo nevroloških izpadov. Zdaj poznamo že zelo uspešne načine zdravljenja možganske kapi, vendar odločilno vlogo igra čas.

Kako lahko preprečujemo možgansko kap?

Odstraniti moramo dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo. Te dejavnike delimo na nekatere bolezni in na razvade. V prvo skupino sodijo: visok krvni tlak, visoka vrednost krvnega sladkorja, visok holesterol v krvi, srčne bolezni, povezane z nastankom strdkov, in nekatere redke bolezni, npr. vnetni procesi žil, bolezni veziva, motnje strjevanja krvi itd. V skupino razvad sodi na prvem mestu kajenje, pretirana ješčnost, telesna nedejavnost, alkoholizem, droge. Preživeli imajo tudi krajšo življenjsko dobo, tveganje za vnovično možgansko kap pa je pri njih večje.

Kaj se zgodi s spolnostjo?

Možganska kap je bolezen, ki drastično poseže v življenje prizadetega in njegovih bližnjih, saj poruši prejšnje ravnovesje partnerskih odnosov. Možganska kap pusti posledice na gibanju, čutenju, čustvovanju in sporazumevanju. Vse to so dejavniki, ki pomembno prispevajo k zadovoljujoči spolnosti.

Spolnost po možganski kapi neposredno ovirajo že same posledice bolezni

Motnje erekcije  se pojavijo pri približno 80 % moških in največkrat izginejo same od sebe po nekaj mesecih. Pari pa kljub temu lahko imajo težave v spolnosti še nadaljnih nekaj let. Posebne težave povzročajo tudi urološke težave, ki pogosto nastopijo po možganski kapi. Močan vpliv imajo še psihični znaki (omajana samopodoba), ki so lahko tudi posledica jemanja antidepresivov. Spolnost in razmerje lahko načnejo čustvene ter vedenjske težave (vzburljivost, apatija...). Mnogi se bojijo, da bo spolnost sprožila ponovne težave in se je zato izogibajo. Strah, da bi spolnost pripeljala do možganske kapi je odveč. Spremeni se način komunikacije. Dejavniki, ki zelo otežijo spolnost po kapi so nesposobnost govorjenja ( ki je lahko posledica paralize) in razumevanja drugih.
Kap lahko prizadane različna področja v možganih. V nekterih primerih se lahko primeri, da je poškodovana občutljivost v predelu spolovil. Prizadet je lahko tudi hipotalamus, področje v možganih, ki nadzira delovanje hormonov. Te poškodbe lahko privedejo tudi od obratnega procesa, ko se spolna sla poveča in kap vodi v nenavadno (neprimerno) spolno vedenje.

Spolnost uničuje težnja po vrnitvi v čas pred možgansko kapjo

Največji problem je nesprejemanje nastale situacije in želja po vrnitvi v čas pred kapjo. Sprejemanje situacije omogoča hitrejše napredovanje v življenju, saj ne hrepenimo po nemogočem. Močno prisoten je strah, da za partnerje niso več privlačni. Največkrat se izkaže, da partnerji težje sprejemejo osebnostne spremembe in včasih potrebujejo veliko podpore.

Nosečnost po možganski kapi

Zanositev in možganska kap sta povezani. Možganska kap je lahko posledica jemanja kontracepcijskih tablet. Ženska naj bi bila v času nosečnosti trikrat bolj podvržena možganski kapi. Mnenja strokovnjakov so deljena. Ženske, ki so že doživele kap, niso v času nosečnosti bolj ogrožene za ponovno možgansko kap. Vsekakor pa tudi v tem primeru velja, da je vsak primer drugačen in zahteva posebno obravnavo. Največkrat ženske zanosijo, vendar so v času nosečnosti bolj nadzorovane; nekatere jemljejo zdravila, ki redčijo kri.