Vonj je s čustvi in spomini povezan bolj, kot nam je bilo znano

V primerjavi z neandertalci imamo sodobni ljudje boljše razvit vonj, kar je povezano z razvojem možganov.

Možganske razlike so ključne

Čeprav je imel neandertalec približno tako velike možgane kot moderni človek, pa so bili njegovi povsem drugačne oblike. Znanstveniki predvidevajo, da je prav oblika možganov vplivala na razporeditev in delovanje funkcij v različnih možganskih režnjih.

Španski naravoslovni muzej je objavil izsledke zanimive raziskave, ki sta jo izvedla Markus Bastir in Antonio Rosas, ter je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Communications. S pomočjo visoko razvite medicinske tehnologije, ki omogoča prikaz v 3D tehniki, sta odkrila, da so možganski režnji sodobnega človeka, ki so odgovorni za uporabo jezika, skladiščenje spomina in socialne funkcije, precej večji od enakih režnjev pri neandertalcih. Denimo režnji, ki so odgovorni za zaznavo vonja, so pri modernem človeku za 12 odstotkov večji kot pri neandertalcu.

Vonj je eden najstarejših čutov

Omenjena spoznanja lahko prispevajo k nadaljnjemu raziskovanju človeškega voha, ki je eden najstarejših čutov pri vretenčarjih. Zanimivo je, da voh deluje vsak trenutek našega življenja, nikoli ni izklopljen, npr. z razliko od vida, posledično pa so z vonjem povezani številni spomini na pomembne dogodke iz preteklosti.

Pri ljudeh vohalni reženj, ki omogoča razlikovanje med najrazličnejšimi vonjavami, namreč sovpada s spominskim skladiščenjem in čustvi, zato nam različne vonjave lahko prikličejo določene spomine in občutke.

Vonjanje prepleteno z drugimi funkcijami

Raziskovalci iz Inštituta za evolucijsko antropologijo Maxa Plancka v Leipzigu so pred kratkim dokazali razlike med možgani neandertalcev in modernih ljudi, homo sapiensev, ki so nastale v ključni fazi kognitivnega razvoja. Phillip Gunz pojasnjuje, da so se možgani neandertalcev v prvi stopnji razvoja oblikovali povsem drugače kot pri nas.

Neandertalci so imeli večji nos in lobanjo kot sodobni človek, pri katerem pa se je razvil večji reženj za vonj, ki pa vpliva tudi na procesiranje čustev, kot so strah, užitek in privlačnost, motivacijo, ter na spomin.

Znanstveniki nevrologi so zato skovali besedno zvezo 'višje vohalne funkcije', s katero opisujejo tiste možganske funkcije, ki jih sestavljajo tako kognicija (spomin, intuicija, percepcija in sodba) kot tudi vonj.